Rad bi obnovil hišo, ki ni v moji lasti. Kako bo z dedovanjem

Živimo v nepremičnini, katere lastnika sta partnerka (1/2) in njen oče (1/2).

Za primer očetove smrti je že napisana oporoka, po kateri po njegovi smrti celotna nepremičnina pripada moji partnerki. Drugih dedičev ni.

Ker bi hišo rad popolnoma obnovil (gre za precejšen znesek), sva se partnerko strinjala, da bi po očetovi smrti prepisala polovico nepremičnine na moje ime.

Vendar:

1. Kaj se bo zgodilo, če se moji partnerki (bognedaj) kaj zgodi, še preden umre njen oče? Midva imava skupaj enega odraslega sina, partnerka ima od prej še odraslo hčer.
2. Kdo deduje, če partnerka umre pred mano? Ali je možen dogovor, da dedujem sam, pa potem šele po moji smrti tudi oba otroka, če nihče od niju ne bo živel v hiši?
   
3. Ker sem nekje zasledil, da se s pričakovano dediščino ne da razpolagati in so tovrstne pogodbe neveljavne, me zanima, kakšne nevarnosti za tasta "skriva" pogodba o preužitku, če bi se še za življenja odločil prepisati hišo na hčer (mojo partnerko)?

Vem, da lahko shranjujem račune itd., ampak zame to ni isto.

Pri dedovanju govorimo o prenosu lastninske pravice iz umrlega na dediča. Predmet dedovanja so lahko premičnine ali nepremičnine, pravice posameznika, pa tudi dolgovi in bremena zapustnika. Deduje se lahko po zakonu ali po oporoki. V vašem primeru gre za dedovanje po oporoki, glede na to, da je bila napisana oporoka. Vaša partnerka bi tako, kot edina dedinja, pridobila celotno zapustnikovo premoženje, seveda v kolikor bi bila v času dedovanja še živa. V primeru, da bi zapustnik umrl za osebo, zapisano v oporoki, bi dedovala njena otroka, in sicer vsak do polovice. Njeno polovico hiše pa bi dedovali vi kot njen zakonski ali zunajzakonski partner ter njena otroka, vsak v enakem deležu. Kot že rečeno, se dedovanje lahko uredi tudi z oporoko. V tem primeru, bi vaša partnerka za primer smrti, lahko imenovala vas, kot edinega dediča, vendar pa bi lahko oba otroka zahtevala nujni delež.

Če želite situacijo glede lastništva nepremičnine urediti še za čas tastovega življenja, so na razpolago različne pogodbe civilnega prava (darilna pogodba, kupoprodajna pogodba ...), lahko pa s tastom sklenete (vi ali vaša partnerka) tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali pogodbo o preužitku, seveda le, če prevzamete obveznosti, ki izhajajo iz obeh pogodb in so odraz realnega stanja.

Obe pogodbi sta pogodbi civilnega prava in se štejeta za odplačni pravni posel, na podlagi katerega je tako preneseno premoženje izvzeto iz dedovanja. Bistvena razlika med njima je, da je prehod premoženja pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju odložen na čas smrti preživljanca, medtem ko pri preužitku prehod premoženja ni odložen do trenutka preužitkarjeve smrti. S pogodbo o preužitku se preužitkar zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače. Pogodbeni interes strank pogodbe o preužitku je v zagotovitvi dosmrtne eksistence ene stranke, v zameno za njeno premoženje, ki ga pridobi druga stranka. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju je treba skleniti v notarski obliki, saj sta v nasprotnem primeru nični. Obe pogodbi imata odplačni namen, zaradi česar premoženje, ki je del pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali preužitku ni predmet zapuščine, kar pomeni, da se tudi od premoženja, zajetega v pogodbi ne more zahtevati nujni delež.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.