Brat je od očeta izsilil hišo. Ali mi pripada vsaj nujni delež?

Imam starejšega brata, ki se je preselil k najinemu ostarelemu očetu, da bi mu, kot sam trdi, pomagal. Pred selitvijo brata k očetu sva se z očetom odlično razumela, zdaj pa imam občutek, da se je nekaj spremenilo. Oče je malo dementen, brat pa mi situacije ne pojasni in mi stike z očetom celo otežuje. Mi je pa po telefonu povedal, da sta se z očetom dogovorila, da mu bo zapustil hišo, ker bo zanj skrbel vse do njegove smrti. Hišo naj bi že sedaj prepisal nanj! Kaj lahko storim? Mi pripada vsaj nujni delež?

Pozdravljeni,

situacija, ki jo opisujete, nakazuje na dejstvo, da utegneta vaš brat in oče skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali pogodbo o preužitku. Obe pogodbi sta pogodbi civilnega prava in se štejeta za odplačni pravni posel, na podlagi katerega je tako preneseno premoženje izvzeto iz dedovanja.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba, ki jo ureja Obligacijski zakonik. S to pogodbo se preživljalec zaveže, da bo preživljal preživljanca ali koga drugega, pri tem pa drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, prav tako pa so lahko vključene še druge premičnine, ki morajo biti v pogodbi izrecno navedene. Izročitev premoženja, ki je vključeno v pogodbo, je odložena do smrti izročitelja. Ker gre za odplačni pravni posel, morata biti dajatev preživljanca in ocenjena protidajatev preživljalca, v času sklenitve pogodbe, enakovredni.

Pogodba o preužitku je prav tako pogodba, ki jo ureja Obligacijski zakonik. Bistvena razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju je v tem, da se s pogodbo o preužitku premoženje na prevzemnika prenese že za čas življenja preužitkarja. S to pogodbo se preužitkar zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače. Pogodbeni interes strank pogodbe o preužitku je v zagotovitvi dosmrtne eksistence ene stranke, v zameno za njeno premoženje, ki ga pridobi druga stranka, pri čemer prehod preužitkarjevega premoženja na prevzemnika ni odložen do trenutka preužitkarjeve smrti.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sodita v tvegan pravni posel, saj se ne ve, kolikšna bo pravzaprav protidajatev preživljalca/prevzemnika. Ta je odvisna od zdravstvenega stanja, starosti in ostalih dejavnikov preživljanca/preužitkarja, od katerih je odvisno, koliko časa bo preživljalec/prevzemnik v bistvu izpolnjeval svoje obveznosti. Če dediči menijo, da dajatev in protidajatev nista bili enakovredni, se lahko doseže, da se pogodba v določenem delu lahko šteje za darilo, ki ga je treba upoštevati pri uveljavljanju nujnega deleža pri dedovanju. Da bi to lahko dosegli, je treba pogodbo izpodbijati že v zapuščinskem postopku. Naj na tem mestu še enkrat poudarim, da se pogodbi lahko izpodbija samo v delu presežka, ki se potencialno lahko obravnava, kot darilo, ki je predmet dedovanja. Obe pogodbi je potrebno skleniti v obliki notarskega zapisa, saj sta v nasprotnem primeru nični.

Torej, kot rečeno, imata pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku odplačni namen, zaradi česar premoženje, ki je del pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali preužitku, ni predmet zapuščine, kar pomeni, da se tudi od premoženja, zajetega v pogodbi, ne more zahtevati nujnega deleža. Lahko sicer pride do izpodbijanja takšne pogodbe, v kolikor obstaja sum, da pogodbeni stranki dejansko nista sklenili katere izmed teh dveh naštetih pogodb, ampak sta želeli le prikriti darilno ali kakšno drugo pogodbo.

V primeru, da vaš oče in brat podpišeta eno od teh dveh pogodb, na premoženju, ki je predmet pogodbe, niste upravičeni do nujnega deleža. Če sumite, da gre za zlorabo, lahko takšno pogodbo izpodbijate.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?

Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.