Pametni sistemi: Dom pametnih rešitev

Pametne inštalacije v hiši so namenjene izboljšanju udobja, varnosti, energetske učinkovitosti in splošne kakovosti življenja. Zato niti ni presenetljivo, da je zanimanja za njihovo vgradnjo vse več, ne samo v novogradnjah, temveč tudi pri obnovi hiš in stanovanj.

»Pametni dom vsebuje pametne inštalacije, vendar električne inštalacije lahko postanejo pametne šele takrat, ko izvedemo avtomatizacijo z upravljanjem in nadzorom vseh naprav, vključenih v celovit sistem pametnega doma. Pri načrtovanju je ključnega pomena, da se pričakovanja naročnika in ponujene rešitve izvajalca pametnih inštalacij povsem ujamejo. To pomeni, da kupec montažne hiše natančno ve, kaj bo dobil s pametnim domom, koliko ga bo to stalo in kje bo lahko dosegal prihranke (npr. pri manjši porabi električne energije). Najbolj iskane so vna­prej pripravljene rešitve pametnih inštalacij, ki morajo imeti širok nabor funkcionalnosti pametnega doma, hkrati pa biti zasnovane tako, da omogočajo tudi nadaljnje razširitve sistema, če ima bodoči uporabnik kakšne specifične želje,« je povedal Andrej Sajovic iz podjetja Rihter.

PREBERITE ŠE: VARNOST IN PAMETNE INŠTALACIJE: Z ZNANJEM DO VARNEJŠE IN PAMETNEJŠE HIŠE

Po besedah Reneja Brdnika Zdolška iz podjetja Nioma morajo biti vse vgrajene naprave ustrezno certificirane, prav tako mora imeti podjetje, ki te komponente vgrajuje in krmili, dovoljenje za vgradnjo. »Sistem pametne hiše je smiselno vključiti že v fazi pridobitve PZI, saj to olajša tudi morebitno poznejšo nadgradnjo,« še pojasni sogovornik. Ob tem dodaja, da pri njih uporabljajo centraliziran odprti sistem Loxone za upravljanje in nadzor naprav v objektu, s katerim v pametnem domu med sabo povežejo posamezne naprave. Pripomni še, da je treba vse komponente pravilno projektirati, da so vključene v popis pri vseh udeleženih izvajalcih.

Kot dodaja Sajovic, kupcem montažnih hiš omogočajo vgradnjo žičnih pametnih inštalacij. »Vsesplošna uporaba brezžičnih omrežij utegne povzročati neprijetne motnje in elek­tromagnetno sevanje. Pri žičnih pametnih inštalacijah pa velja, da takrat, ko električnih naprav nimamo vklopljenih, denimo, ko so luči v spalnici ugasnjene, ne povzročajo prav nobenega elektromagnetnega sevanja.«

Sistem pametnega doma zajema pametne (električne) inštalacije, ki običajno medsebojno povezujejo naslednje sklope oz. module v montažni hiši: udobje, varnost, energetsko učinkovitost, oddaljeno upravljanje. »Zelo kakovosten pametni dom torej vsebuje širok nabor funkcionalnosti, na primer regulacijo razsvetljave, regulacijo senčil, izklop vseh naprav v hiši, povečanje varnosti z videonadzorom, domofon, scensko osvetlitev prostorov v povezavi z vgradnjo ustreznih LED-luči, nadzor gibanja v prostoru, nadzor izliva vode, odpiranje vhodnih in/ali garažnih vrat na daljavo, simulacijo bivanja v hiši, kadar smo recimo na dopustu, alarmne sisteme, merjenje porabe elektrike itd.,« razloži Sajovic, medtem ko Brdnik Zdolšek poudari, da ne gre zgolj za udobje, ampak tudi varnost, saj se lahko stranke odločijo na primer za dim­ni senzor, sistem nadzora vstopa v objekt, protivlomni sistem, zaščito pred razlit­jem vode in podobno.

Foto: Archi_viz/Shutterstock

»Sistem pametnega doma vključuje vse našteto in v to aktivno vključi vse komponente objekta. Tako na primer delovanje alarmnega sistema aktivira vso razsvetljavo, senčila – morebitnega vlomilca zato preseneti popolna izpostavljenost okolici, kar običajno pomeni, da se poskus vloma predčasno konča. Podobno je ob požaru, ko se aktivira razsvetljava in opozorilo po zvočnikih, s čimer se osvetli pot iz objekta in opozori vse, ki se v njem zadržujejo. Naročniki se največkrat odločijo za sistem, ki poleg omenjenih funkcij vključuje še zaznavo prisotnosti po celotnem objektu, aktiven nadzor nad senčili glede na del dneva in tudi nadzor glasbe. Zelo pomembno je prav tako varčevanje z energijo. Za pametne hiše je to dodatna zahteva; naprednejši sistemi lahko namreč aktivno krmilijo večje porabnike (toplotno črpalko, polnilnico, pralni in sušilni stroj …). Zahtevnejši uporabniki se odločijo za t. i. sistem energijskega menedžmenta, kar pomeni, da lahko naprave aktivno krmilijo glede na cene električne energije na trgu. Tisti, ki imajo sončno elektrarno, lahko presežke uporabijo za polnjenje baterije ali na porabnikih v hiši (polnilnici za električni avto, toplotni črpalki, gospodinjskih aparatih). Uporabnik je s tem aktiven odjemalec, kar omogoča prihranke,« razloži sogovornik.

SPOZNAJTE PAMETNO HIŠO, KI DELA NAMESTO VAS

Pametna hiša poleg maksimalnega udobja zagotavlja prihranek časa, nižje obratovalne stroške s pametnim varčevanjem z energijo ter večjo varnost vas in vaše družine.
ŽELIM VEČ INFORMACIJ.

Vsebino omogoča podjetje Nioma. Povezava vodi na spletno stran oglaševalca.

Prednosti in slabosti

Pametna hiša prinaša precej prednosti, poudarjata sogovornika. »Predvsem gre za inovativne rešitve prezračevanja, ogrevanja in hlajenja (uravnavanje temperature v hiši), osvetlitve, udobja bivanja, varnosti, nadzora hiše, spremljanja nadzora nad porabo električne energije, aktiviranja na daljavo (gospodinjskih aparatov, TV, računalnika),« našteva Sajovic.

»Pametni dom ponuja avtomatizacijo, s čimer se uporabnik razbremeni upravljanja objekta. Upravljanje je lahko vodeno prek kode oz. domofona, avtomatskega prižiga luči po vsej hiši … Pomembna je npr. funkcija samodejnega senčenja, ki uporabnika popolnoma razbremeni skrbi za nadzor temperature v odvisnosti od sonca,« pravi Brdnik Zdolšek.

Sogovornika smo povprašali tudi o morebitnih slabostih, ki so povezane s pametno tehnologijo. »Čeprav se lahko veliko funkcij izvede v aplikaciji, lahko nekatere napredne in zahtevne, kot so zagon toplotne črpalke, krmiljenje klimatske naprave, hranilnikov energije in podobno, spreminja le programer, saj bi nevešč uporabnik lahko poškodoval posamezne naprave. Izvedba naprednih sistemov je zahtevna, zaradi česar je to težko opraviti v lastni režiji. Mogoče še slabost, ki prihaja v ospredje z razmahom umetne inteligence in naprav, vključenih v internet stvari (IoT) – sčasoma se bo verjetno povečalo tveganje vdorov tudi v sisteme pametnih domov. Proti temu se da seveda ustrezno zaščiti že danes,« pojasnjuje Brdnik Zdolšek. Po izkušnjah Sajovica se lahko slabosti pametnih inštalacij na primer pokažejo, če odpove kateri od modulov ali osrednja enota pametnega doma, saj takrat morda kaj v hiši ne bo delovalo tako, kot bi moralo. Poleg tega za pametne inštalacije potrebujemo približno dvakrat večjo elektroomarico, kar pa ni omembe vreden strošek. In kaj se zgodi ob izpadu električne energije? Podobno kot vtičnice tudi sistem pametnega doma takrat ugasne, odgovarja Brdnik Zdolšek. »Da ostane sistem aktiven, lahko v dom namestimo t. i. UPS-sisteme (unlimited power supply), s katerim ohranimo delovanje krmilnika za pametni dom tudi do več ur. Tako poskrbimo, da ostanejo ključne funkcije aktivne (alarm, zaznavanje razlitja vode). Če je denimo hiša oprem­ljena z večjim hranilnikom električne energije, pa lahko vse nemoteno deluje na­prej, ne da bi uporabnik sploh zaznal izpad.«