Gal je še predlani obiskoval Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo na Šolskem centru Celje, vpisan je bil v program elektrotehnik energetik. »To šolo sem izbral, ker sem menil, da je elektrotehnik poklic prihodnosti. Poklic, ki obeta in ki prinaša poslovne priložnosti, hkrati pa me je zanimalo, kako nekatere stvari, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, delujejo,« pojasni dvajsetletnik. Že med šolan­jem je najraje opravljal prakso, ki jo je imel vsa štiri leta. Prizna, da je bila raznovrstna, da so se učili o elektromotorjih, pametnih inštalacijah, merili so napetosti in podobno, s čimer je dobil konkretnejši pogled v delo, ki ga bo opravljal. »V šoli smo se lotili tudi programa, kako narediti pametno hišo, in sicer na testnih panelih. Že v tem procesu sem videl potencial, da bi lahko pridobljeno znanje uporabil doma za to, da bi bila naša hiša pametnejša in s tem varnejša.«

Ob koncu srednje šole je moral za zaključno nalogo pripraviti izdelek v povezavi z elektromotorji. »Takrat so bili zelo priljubljeni električni skiroji in električna kolesa, zato sem dobil idejo, da bi svoje običajno kolo spremenil v e-kolo. Pozanimal sem se, kakšni elektromotorji obstajajo, kje se jih da dobiti, kakšne so možnosti montaže električnega pogona na običajno kolo … Naročil sem material, na kolo namestil elektromotor, baterijo in krmilnik ter jih povezal za testno vožnjo. Pozneje sem vgradil še alarm za varnost dragega kolesa,« pripoveduje Gal o svojem prvem zaključenem domačem projektu. A ni se ustavil pri njem, saj ga je že pritegnila druga ideja.

Videonadzor

»V domačem kraju je bilo v zadnjih mesecih kar nekaj vlomov in tatvin, zato sem začel razmišljati o vgradnji videonadzornega sistema. Z njim bi imeli večji nadzor nad okolico naše hiše, počutili bi se bolj varne in sproščene,« je bil prepričan. Vedel je, da je čas za hitro odločitev, saj na hiši še niso imeli zaključnega sloja fasade, kar je pomenilo, da bo namestitev kamer zahtevala manj stroškov in posegov v hišo. Z družino so se pogovorili, kje bi imeli kamere, in pripravili vse za njihovo montažo. »Lažje je bilo, ker je bila hiša še v gradnji in nam zato ni bilo treba uničevati fasade. Ker so zidovi iz toplotnoizolativnih opažnih elementov iz penjenega polistirena (stiropora), v katere je vlit beton, sva z očetom le zarezala v polistiren in naredila utore, kamor sva pozneje vstavila UTP- ali mrežne kable.« Sogovornik razloži, da bi se lahko odločili za brezžične povezave, a je težava lahko doseg brezžičnega signala zaradi ovir (stene v zaprtih prostorih), vsekakor pa bi morali tudi pri brezžičnem videonadzoru napeljati električni kabel za napajanje oziroma delovanje kamer.

Odločili so se za nakup kompleta šestih kamer z DVR-snemalnikom. »Kamere zunaj je bilo treba z UTP-kablom povezati z DVR-snemalnikom, ki je v hiši. Kable sem moral na vsaki strani opremiti z internet­nim pri­ključkom, zvezanim po shemi B, kar omogoča komuniciranje kamere s snemalnikom,« pojasni sogovornik. Doda, da mora biti snemalnik z UTP-kablom obvezno povezan še z brezžičnim usmerjevalnikom (pogovorno ruterjem), če želimo imeti oddaljeni dostop do kamere. Pri montaži kamer so upoštevali, da morajo biti postavljene tako, da ne snemajo tuje posesti, poskrbeli so tudi za obvestilo o videonadzoru.

Potem je bilo treba namestiti aplikacijo na telefon, kar je Gal uredil natančno po angleških navodilih, ki jih je zapisal proizvajalec opreme. »Ustvariti sem moral uporabniško ime in geslo ter ročno dodati vse nadzorne kamere prek IP-naslova in številko vhoda kamere v DVR-snemalnik.« S tem je v aplikaciji že lahko dostopal do vsake kamere posebej. Aplikacijo je namestil na vse mobilne telefone družinskih članov, saj lahko z uporabniškim imenom in geslom vanjo vstopa in jo upravlja več uporabnikov. Vsaka kamera ima že vgrajen senzor gibanja, ki deluje tako, da se ob zaznavanju gibanja zunaj prižgejo LED-luči, kar poskrbi za barvno sliko. Tako se lažje prepozna gosta, nepridiprava ali tatu, ki bi morebiti hotel vstopiti v hišo. Omogočen je tudi dvosmerni prenos zvoka, saj je kamera opremljena z mikrofonom in zvočnikom.

Vsaka kamera sproti shranjuje posneto na DVR-snemalnik, vse dni v tednu, štiriindvajset ur na dan. Snemalnik ima trdi disk HDD s pomnilnikom velikosti dva terabajta, kar pri kakovosti slike pet megapikslov zadošča za približno mesec dni posnetkov. »V nastavitvah sem določil, da se, ko je pomnilnik zapolnjen, začnejo brisati najstarejši posnetki, saj s tem poskrbim, da prostora nikoli ne zmanjka in da je vedno možnost vpogleda za približno 30 preteklih dni.«

!!galerija!!

Sistem nastavljenih scenarijev

Po vzpostavitvi videonadzornega sistema si je Gal Ozebek zastavil nov cilj. Želel je spremeniti klasično inštalacijo v hiši v delno pametno. Takšna po njegovih besedah omogoča upravljanje nekaterih naprav prek brezžične internetne povezave s pametnim telefonom. »Gre za wifi vodeni rele, ki omogoča vklop ali izklop določenih naprav, kot so žaluzije, odpiranje in zapiranje garažnih vrat, pa tudi merjenje porabe priključenih aparatov.« Nevšečnost se je pojavila zaradi slabega brezžičnega signala. To je rešil z nakupom ojačevalcev, kar je bilo cenovno dokaj ugodno (eden je stal približno 30 evrov). Napravo je nato vklopil v vtičnico, jo povezal z brezžičnim usmerjevalnikom in poskrbel za dober signal po vsej hiši.

Omeni, da ga moti, ker trenutno na telefonu ne more videti, v kakšnem položaju so rolete (zaradi priključitve wifi releja na stikalo, s čimer pa se je izognil poseganju v hišno elektro­omarico). »Ali so dvignjene, spuščene ali nekje vmes. Vse, kar sem lahko naredil, je, da sem nastavil čas, ki je potreben, da se roleta spusti od vrha proti dnu, in temu se nato prilagajam. Kar pa je koristno, je na primer možnost nastavitve, da se zamrzovalna skrinja ne more izklopiti na daljavo. Če bi nekdo pomotoma na telefonu pritisnil gumb za izklop, bi namreč lahko nastala precejšna škoda. Prav tako v primeru, če zamrzovalna skrinja neha delovati oziroma se pokvari, dobimo o tem obvestilo na telefon.«

»Zelo koristno je, da med dopustom, ko ni nikogar doma, lahko na daljavo spustimo in dvignemo rolete, prižgemo luči in s tem naredimo vtis, da nekdo biva v naši hiši. Vsekakor je tako bolje, kot če bi bila več dni zaprta, z nobenim znakom življenja v njej, saj bi lahko hitreje postala tarča nepridipravov. Tudi kamere delujejo preventivno. Že pogled nanje lahko namreč odvrne nepovab­ljeno osebo, da bi storila kaznivo dejanje in na silo vstopila v naš dom.«

Naš sogovornik že načrtuje naslednje projekte, saj si želi v prihodnje sistem še dopolniti, in sicer z vnaprej določenimi scenariji delovanja naprav. »To pomeni, da bi lahko z enim pritiskom na stikalo ali telefon sprožili več dejanj hkrati. Gre za nastavitve, ki omogočajo avtonomno odzivanje naprav. Na primer, ko se nekdo pripelje zvečer domov, se na dovozu avtomatsko prižgejo luči, odprejo se garažna vrata, spustijo se rolete in prižgejo določene luči v hiši.« Idej in kombinacij je ogromno, zato čaka Gala še kar nekaj načrtovanja in tudi dela.