Ogrevanje v enodružiskih hišah: Dolgoročno bo plin le podpora obnovljivim virom

Katere so prednosti in pomanjkljivosti ogrevanja z zemeljskim plinom?

Dobavitelji med prednostmi ogrevanja z zemeljskim plinom največkrat poudarijo, da je to najčistejše fosilno gorivo, z najmanjšimi emisijami ogljikovega dioksida, poleg tega ima visoko energijsko vrednost (približno 9,5 kWh/Sm³), v sodobnih kotlih omogoča visoke izkoristke zgorevanja. Predvsem pa je oskrba z zemeljskim plinom zelo preprosta, seveda potem, ko je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje in v stavbi ustrezni priključki za dobavo energenta. Med pomanjkljivosti lahko uvrstimo, da gre v primerjavi z obnovljivimi viri energije za okolju manj prijazen energent, njegove količine niso neomejene. Kar 99 odstotkov plina uvozimo, kar pomeni energijsko odvisnost države od tujcev. Uporabniki še niso pozabili zime leta 2009, ko je Rusija zaradi političnih sporov z Ukrajino preprosto zaprla pipo na plinovodu.

Iz česa je sestavljen zemeljski plin in ali se po kakovosti razlikuje?

Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora, ki nastaja pri razkroju organskih snovi, pridobivajo ga iz podzemnih nahajališč. Je zmes različnih plinov, največji delež, kar do 99 odstotkov, predstavlja metan. V njem so še etan, propan, butan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid, v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi vsebuje manj nečistoč, kot so žveplo in prašni delci. Sestava plina lahko niha, s čimer je povezana tudi njegova kurilna vrednost, vendar so po zagotovilih distributerjev odstopanja minimalna. Plin je nestrupen, lažji od zraka in brez vonja. Ker je v določenem razmerju z zrakom eksploziven, mu dodajajo snov z vonjem. Po tej zaznajo, da je plin v zraku, kar je zelo pomembno, če zaradi kakršnega koli vzroka uhaja iz plinovoda ali od kod drugod v plinski napeljavi.

Kaj sestavlja končno ceno zemeljskega plina, ki jo plača uporabnik?

Cena energenta je vezana na cene nafte, le da so intervali njenega nihanja daljši kot pri nafti. Končna cena, ki jo plača uporabnik, je sestavljena iz cene samega plina, trošarine, ekološke takse in cene za uporabo omrežja, ki je odvisna od posameznega distributerja, ter davka na dodano vrednost. Odvisna je tudi od količine porabljenega plina v gospodinjstvu. V energijski svetovalni pisarni EnSvet v Novi Gorici so julija letos primerjali cene posameznih energentov in izračunali, da je kilovatna ura končne energije, ki jo dobimo iz zemeljskega plina, približno 0,082 evra, kurilnega olja 0,077 evra, utekočinjenega naftnega plina 0,111 evra. Precej nižje so cene kilovatnih ur pri lesni biomasi. Pri peletih znaša približno 0,043, pri bukovih drvih pa celo le 0,025 evra. Cene veljajo za ponudbo v Novi Gorici.

Katere so prednosti in pomanjkljivosti utekočinjenega naftnega plina?

Tako kot za zemeljski plin tudi za utekočinjeni naftni plin velja, da ima visoko kurilno vrednost in visok izkoristek zgorevanja. Vendar povzroča več izpustov ogljikovega dioksida, treba ga je hraniti v ustreznih cisternah, ki so navadno postavljene na dvorišču objekta, njegova cena pa je poleg električne energije najvišja med vsemi energenti.

Iz česa je sestavljen utekočinjeni naftni plin in ali se po kakovosti lahko razlikuje?

Utekočinjeni naftni plin je mešanica ogljikovodikov, ki nastane v postopku predelave surove nafte in zemeljskega plina. V destilacijskem procesu jih ločijo najprej od surove nafte, saj jih sestavljajo malo nasičeni parafinski ogljikovodiki, zlasti propan in butan. V normalnih atmosferskih razmerah je energent v plinasti obliki. Utekočinijo ga pri razmeroma nizkem tlaku, šest barov, kar omogoča lažji transport ter hranjenje v jeklenkah in plinohramih. V tekočem stanju ga vzdržujejo z visokim tlakom ali nizko temperaturo. Mešanica plina propan-butan, ki se v gospodinjstvih uporablja za ogrevanje in kuhanje, vsebuje 35 odstotkov propana in 65 odstotkov butana. Polnijo pa tudi samo propan ali samo butan.

Kako se pravilno skladišči utekočinjeni naftni plin?

Polnijo, hranijo in prevažajo ga v tlačnih posodah, kot so jeklenke, sodi, kontejnerji in cisterne. Jeklenk ne smemo hraniti na tleh, nižjih od okoliškega terena. Ker je utekočinjeni naftni plin težji od zraka, se bo v primeru puščanja zadrževal pri tleh in ne bo zapustil kletnih prostorov. Jeklenke, ki so navadno 10-kilogramske, lahko tudi 5- ali 35-kilogramske, se uporabljajo pri kuhanju. Manjši in večji plinohrami, ki jih postavijo na dvorišče ob stavbi, so namenjeni hrambi plina za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Zunanja posoda za hranjenje in napeljava od posode do objekta z vso potrebno regulacijsko in varnostno opremo vred sta strošek distributerja plina.

Kaj je treba narediti na plinskem kotlu in gorilniku pred novo kurilno sezono?

Zemeljski in utekočinjeni naftni plin se za ogrevanje in tudi pripravo tople sanitarne vode uporabljata v plinskih kotlih. Pravilno vzdrževan gorilnik na oljnih in plinskih kotlih zagotavlja brezhibno delovanje, kar pomeni čisto zgorevanje, rezultat pa so manjša poraba goriva, manjša količina nečistoč, ki se med delovanjem nabirajo na stenah kotla, in daljša življenjska doba gorilnika. Tako so lahko izpolnjeni pogoji, v katerih bo delovanje gorilnika kar najboljše. Poleg tega s čistim zgorevanjem zagotovimo, da je vsebnost ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida v mejah dovoljenega, izstopna temperatura dimnih plinov pa ne presega 170 stopinj Celzija. Manj dimnih plinov in njihova nižja temperatura pomeni tudi manjše onesnaževanje ozračja. Na plinskem gorilniku je treba pregledati vžigalno in ionizacijsko elektrodo, preveriti primarni in sekundarni tlak plina, s posebnim detektorjem preveriti tesnost plina, pregledati prehodnost dimnika in prezračevalnih kanalov ter prezračevanje prostora, v katerem je plinski kotel. Na koncu je treba izmeriti vrednosti posameznih plinov v dimniku. Pri sistemih, ki imajo regulacijo, serviserji pregledajo tudi to. Preveriti je treba časovne nastavitve in nastavitve vklopov, ogrevalne krivulje in temperaturne vrednosti. Dobra regulacija, ki je ustrezno nastavljena, lahko v določenih primerih zagotovi do 30 odstotkov manjšo rabo energije, vendar le, če je povezana z zunanjim temperaturnim tipalom.

Kateri plinski kotel je najboljša izbira za zamenjavo obstoječega starega kotla in zakaj?

Tako kot pri oljnih tudi pri plinskih kotlih velja, da je pri menjavi starega treba izbrati najsodobnejši model, ki bo zagotavljal čim bolj čisto zgorevanje, visok izkoristek, brez težav toplotno moč prilagajal trenutnim potrebam po toploti glede na zunanje temperature in bo za to opremljen s kakovostno vremensko vodeno regulacijo sistema. Najboljšo učinkovitost in izkoristke zagotavljajo kondenzacijski kotli, ki izkoriščajo tudi toploto kondenziranih dimnih plinov. Strokovnjaki svetujejo, naj pri izbiri ne bo odločilna le cena, temveč priznana kakovost proizvajalca s tradicijo, ustrezno strokovno znanje monterjev, zagotovljen servis in tudi dobava rezervnih delov.

Ali je treba pri menjavi kotla sanirati oziroma posodobiti tudi dimnik?

Če bomo stari kotel zamenjali s kondenzacijskim, je treba pregledati dimnik in dimno tuljavo. To naredi strokovnjak dimnikarskega podjetja, ki tuljavo pregleda s posebno kamero in napiše poročilo o stanju dimnika. Glede na dimnik bodo ugotovili tudi, ali potrebujemo morda gibljivo tuljavo; vsekakor pa mora biti narejena iz posebne plastike ali nerjavne pločevine, primerna sta tudi steklo in keramika. Material mora biti korozijsko odporen, površina pa neporozna.

S katerim energentom lahko nadomestimo zemeljski in utekočinjeni naftni plin?

Možnosti je več. Utekočinjeni naftni plin lahko nadomestimo z zemeljskim plinom, če so v bližini stavbe zgradili plinovodno omrežje. Sicer pa je treba razmišljati dolgoročno in zato premisliti o možnostih ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Dobra izbira je lahko kotel na polena ali sekance, če imamo dovolj prostora za skladiščenje energenta. Če imamo na parceli podtalnico ali dovolj veliko dvorišče, se lahko odločimo za toplotno črpalko voda/voda oziroma zemlja/voda, plinski kotel pa lahko ostane kot pomoč pri ogrevanju v najbolj mrzlih dneh. Vse več je tudi sistemov, v katerih kombinirajo toplotno črpalko, sprejemnike sončne energije in plinski kotel. Če hišo ustrezno toplotno izoliramo, zamenjamo stavbno pohištvo in vgradimo prezračevalni sistem, pa bomo toplotne izgube toliko zmanjšali, da lahko obnovljivi viri energije zadostijo vsem potrebam po toploti.

Delo in dom, 8. september 2010