Nekateri se odločijo za vnaprejšnje namensko varčevanje in v rezervni sklad vplačujejo višje vsote od nujnih. Ker načrtovanje obnove pogosto traja leta, se v skladu nabere kar nekaj denarja, zato takrat, ko je treba storitve plačati, doplačilo njihovega dela stroškov ni tako veliko. Če je njihov delež zanje še vedno nedosegljiv, si nekateri pomagajo s posojilom.

Subvencije Eko sklada

A četudi finančnega načrta ne naredijo dovolj zgodaj, imajo še vedno na voljo nepovratne subvencije in kredite, ki jih lahko najamejo skupaj, kot skupnost stanovalcev. Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, že od leta 2009 podeljuje nepovratna finančna sredstva za različne oblike energijske prenove. Zanimanje za finančne spodbude narašča: za toplotno izolacijo fasade so leta 2009 denimo odobrili 21 subvencij, pred dvema letoma 610 in lani le nekoliko manj, 565.

Ker načrtovanje prenove običajno traja dalj časa, morajo stanovalci pozorno spremljati javne pozive sklada, ker se pogoji za pridobitev subvencij v njih spreminjajo, tako kot specifične zahteve, denimo kakšna mora biti toplotna izolacija fasade, da zadostuje razpisnim kriterijem. Finančno pomoč je mogoče pridobiti za toplotno izolacijo fasade, vključno z menjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru, optimizacijo sistema ogrevanja in obsežno energijsko prenovo.

Ena izmed novosti trenutno veljavnega javnega poziva 41SUB-OB16 je, da so do nepovratne finančne spodbude poleg občanov upravičene tudi pravne osebe, ki so lastnice, etažne lastnice ali najemnice stanovanja v večstanovanjski stavbi.

Kolikšno subvencijo bo sklad odobril stanovalcem, je odvisno od tega, koliko ukrepov bodo izvedli, a tudi od njihove kakovosti. Če se bodo lotili le enega od prvih treh naštetih posegov, bo subvencija znašala 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma do nominalne omejitve, določene za vsak ukrep. Če bodo hkrati izvedli dva ukrepa in bo eden od njiju optimizacija ogrevalnega sistema, drugi pa toplotna izolacija ovoja stavbe, bodo upravičeni do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma do nominalne omejitve.

Če pa bodo izvedli obsežno obnovo in bodo toplotno izolirali fasado in streho ter poskrbeli še za optimizacijo ogrevalnega sistema, bo sklad pokril 40 odstotkov priznanih stroškov investicije oziroma do nominalne omejitve. Toda brez projekta za izvedbo del, ki se morajo nanašati na celotno zgradbo, ne zgolj na en del, ter projektantskega in strokovnega nadzora nad deli do te subvencije ne bodo upravičeni.

Projekt in strokovni nadzor lahko stanovalcem prineseta »popust«, kadar toplotno obnovijo le fasado, saj sklad pokrije 50 odstotkov priznanih stroškov projekta (ta praviloma znaša 10 odstotkov celotne investicije) in nadzora, vendar ne več kot 4000 evrov. Enak odstotek in pod enakimi pogoji, vendar le do 3000 evrov, sklad prizna stanovalcem, ki toplotno obnavljajo samo streho.

Za socialno šibke etažne lastnike je ta strošek pogosto previsok. Če stanovalci vsej zahtevani dokumentaciji dodajo še potrdilo centra za socialno delo, da je nekdo med njimi zaradi socialne šibkosti upravičen do denarne socialne pomoči, vendar ta ni izredna denarna socialna pomoč, sklad njegov delež stroška projekta in nadzora pokrije v celoti. Prejemniki redne denarne socialne pomoči so upravičeni tudi do brezplačnega paketa Eko sklada z napravami za varčevanje z energijo in vodo v vrednosti 50 evrov, za kar prijavnico oddajo na centrih za social­no delo.

Vlogo na aktualni javni razpis lahko odda upravnik, skupni predstavnik oziroma pooblaščenec etažnih lastnikov ali kdo tretji. Postopek je preprost, vendar je treba prej pridobiti kar nekaj dokumentacije, da na koncu k izpolnjenemu obrazcu dodajo še obvezne priloge, med katere sodijo tudi predračun izvajalca, fotografije stanja pred začetkom del in izjava o lastnostih izolacijskih materialov. Seveda morajo priložiti še projekt, priprav­ljen skladno z določili javnega poziva, in pred­račun oziroma račun za izdelavo projekta ter predračun za nadzor.

SID banka

SID banka – Slovenska izvozna in razvojna banka med drugim zagotavlja kredite za ukrepe v energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na podlagi virov v vrednosti 50 milijonov evrov, ki jih je pridobila od Evropske investicijske banke. S stanovalci ne sodeluje neposredno, temveč posredno prek poslovnih bank.

Postopek pridobitve posojila je preprost: posojilojemalec izpolni obrazec in ga predloži svoji poslovni banki – to mora biti ena od dveh bank, ki sodelujeta s SID banko, Gorenjska banka ali Hranilnica Lon. Ta ga posreduje SID banki, ki preveri, ali načrtovana dela resnično ustrezajo zahtevam po energijski učinkovitosti in izračuna prihranke naložbe. Svoje mnenje sporoči nazaj poslovni banki, ta pa, če je mnenje pozitivno in so stanovalci kreditno sposobni oziroma izpolnjujejo drugi pogoje, ki jih določa poslovna banka, sklene posojilno pogodbo. Posojilo praviloma izplača dobavitelju oziroma izvajalcem, o tem poroča SID banki, ta pa preveri, kako so bila izvedena dela.

Pri SID banki pri posojilih, ki jih odobrita z njimi sodelujoči Gorenjska banka in Hranilnica Lon, ponujajo možnost odplačila do 15 let. Posojilo lahko pokrije celotno vrednost obnove večstanovanjske stavbe, če ta ne preseže 150.000 evrov, vendar to ne velja za zgradbe, zgrajene po letu 2001, razen če z dokumentacijo dokažejo, da bi energijski prihranek upravičil vložek. Posojilojemalcem ponujajo ugodno obrestno mero, ki je lahko spremenljiva ali fiksna, odvisno od politike poslovne banke.

SID banka skladno s povpraševanjem in potrebami na trgu preučuje tudi nadgradnjo programa, tako da bi vključila tudi financiranje izvajalcev obnov, ki svoje terjatve do stanovalcev prodajo poslovni banki.

Bančno posojilo

S SID banko, kot rečeno, sodeluje Gorenjska banka. Pri njih je eden od pogojev za pridobitev takšnega posojila vsaj osem etažnih last­nikov, z investicijo pa se jih mora strinjati vsaj 75 odstotkov.

Kadar so etažni lastniki 100-odstotno soglasni o prenovi, lahko banka kredit podeli tudi neposredno njim, ker pa se to zgodi le izjemoma, banka praviloma financira izvajalca s pogodbo o odkupu terjatev. To v praksi pomeni, da pogodbo s stanovalci sklene izvajalec, banka pa njegovo terjatev do njih prevzame nase.

Odstop terjatev je mogoč z regresno pravico ali brez nje. Pri odkupu terjatev z regresno pravico bi se banka, če etažni lastniki ne bi poravnavali svojih obveznosti, obrnila tako na etažne lastnike neplačnike kot na izvajalca, pri odkupu terjatev brez regresne pravice pa zgolj na etažne lastnike neplačnike, od katerih bi plačilo po neuspešnem opominjanju terjala v sodnem postopku. »Takšnega primera še nismo imeli,« pojasnjuje Damir Abdič iz Gorenjske banke, saj etažni lastniki praviloma poravnavajo svoje obveznosti.

Ko banka preverja posojilojemalca, pregleda tudi, ali so etažni lastniki v preteklosti redno vplačevali v rezervni sklad. Če niso, jo zanima, ali so neplačniki zgolj izjeme ali pa je takšna denimo polovica stanovalcev. Če bi se izkazalo slednje, jim v Gorenjski banki ne bi odobrili posojila, sicer pa zahtevajo, da etažni lastniki še pred odobritvijo posojila začnejo v sklad vplačevati 20 odstotkov višje zneske kot običajno.

Določene obrestne mere za ta posojila ni, razlaga Damir Abdič. Dogovorjena obrestna mera je odvisna od trenutnih tržnih razmer, bonitete izvajalca, časa odplačevanja posojila, ki je lahko na primer tri ali deset let, morebitnega zavarovanja terjatve pri zavarovalnici, ker bi vplačilo v zavarovalni sklad znižalo tveganje banke, višine posojila, ki je lahko na primer 20.000 evrov ali 600.000 evrov ...

Tarifnika obrestne mere tako ni mogoče določiti, pojasnjuje Damir Abdič, o skrbeh glede ukinitve posojil s fiksno obrestno mero pa pravi, da se v Gorenjski banki posojila za energijsko obnovo večstanovanjskih zgradb vsaj na kratki rok ne bodo spremenila. Vsekakor pa je ta ponudba zanimiva, saj se število prošenj dviguje, še dodaja.

S SID banko sodeluje tudi Hranilnica Lon, ki prav tako ponuja posojila z odkupom terjatev, sicer pa pri njej od posojilojemalcev zahtevajo, da višina obroka ne preseže 90 odstotkov mesečnih vplačil in 100 odstotkov dejanskih vplačil v rezervni sklad ter da je stanje v rezervnem skladu med odplačevanjem obveznosti vsaj dvakratnik obroka.

Obrestne mere Hranilnice Lon so odvisne od časa odplačevanja posojila, mogoča pa je tudi »individualna obravnava«, kakor pojasnjuje Aleš Mandič. Pri njih na prilagoditev obrestne mere najbolj vpliva »zdravje« rezervnega sklada, torej redna vplačila brez zamudnikov in neplačnikov, zadostna vplačila, bonitetno stabilen ter zaupanja vreden upravnik in podobno. Tudi pri njih ne načrtujejo ukinitve posojil s fiksno obrestno mero, »sodelovanje s SID banko pa nam omogoča, da etažnim lastnikom ponujamo posojila po izredno nizkih in konkurenčnih cenah«.

 

PREBERITE ŠE:

Energijska obnova Fondovega bloka: Ne varčujte pri prvih korakih

Energijske prenove: Pri usklajevanju lastnikov imajo ključno vlogo upravniki

Energijske prenove: Napredujemo šele v prvi prestavi