»Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše in vikende iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali nasilni. Priložnost dela tatu in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše,« opozarjajo policisti na svoji splet­ni strani. Tehnično varovanje z alarmnimi napravami je šele drug korak pri varovanju doma pred vlomilci. Varovanje hiše ali stanovanja se namreč začne že s preprostimi mehanskimi ukrepi, s katerimi nepridipravom otežimo vstop in jih prisilimo, da dvakrat razmislijo, preden se lotijo našega premoženja. Kakovost protivlomne mehanske zaščite torej merimo s časom, ki ga vlomilci porabijo, da pridejo do varovanega območja. Mehanska zaščita je učinkovita, če je čas, ki ga potrebuje vlomilec za storitev kaznivega dejanja, daljši od časa, ki ga porabimo, da zaznamo vlom in ustrezno reagiramo. »Pomembno je vedeti, da univerzalne rešitve ni. Zaželeno je, da pred sestankom z izbrano varnostno službo in ogledom strokovnjaka natančno razmislimo o svojih življenjskih in varnostnih navadah ter jih poskušamo izboljšati. V prvi vrsti namenimo pozornost varovanju ljudi, zdravja in življenja, nato šele premoženja,« pravi Jože Pleteršek iz podjetja Varnost Maribor.

Preprosta zaščita

Izkušeni vlomilci lahko v nekaj sekundah vdrejo skozi vrata ali okna oziroma uničijo ključavnico vhodnih vrat. Kljub temu ni odveč, če vrata zavarujemo s kukalom, varnostno verižico, varovali proti dvigu, okna pa z rešetkami, magnetnimi stikali in podobno. Največ vlomov se namreč zgodi ravno skozi vhodna, balkonska in garažna vrata, pa tudi skozi okna. »Priporočljivo je, da na vrata in okna, najbolj ranljive dele objekta, namestimo dobro mehansko zaščito, ki onemogoča preprost in hiter vstop. Pri vratih so to lahko varnostne ključavnice, utrjeni podboji, omislimo si lahko vrata iz odpornih materialov oziroma protivlomna vrata, ki združujejo vse te lastnosti. Na okna lahko namestimo rešetke ali protivlomno folijo, posebno v nižjih nadstropjih. Predvsem pa oken in vrat ne puščamo odprtih oziroma odklenjenih,« priporoča Grega Zakrajšek iz Sintala.
Za mehansko zaščito stanovanja v večstanovanjskih stavbah pridejo v poštev predvsem ojačena ali posebna protivlomna vrata, opremljena z vsemi dodatki, od kakovostne ključavnice do zaščitnega okovja. Pri pritličnih stanovanjih je dobro poskrbeti tudi za okna in balkonska vrata. Na steklenih površinah uporabimo varovalne folije, lahko pa tudi mehansko zavarujemo okenska krila.

Pri hiši imamo več možnosti. Okolico objekta lahko zavarujemo z nekaj preprostimi ukrepi: z varnostno ograjo in psom čuvajem, ki bo prvi vedel, da je k nam prišel nekdo s sumljivimi nameni. Na dostop in dovoz do hiše lahko postavimo reflektor z vgrajenim infrardečim tipalom gibanja. V okolici hiše na prostem pa ne puščamo lestev ali drugega orodja, ki ga lahko uporabijo vlomilci. »Pri hišnih vratih odsvetujemo cilindrični vložek, ki ima na notranji strani namesto ključa vrtljiv gumb za zaklepanje. Če imajo vrata steklene dele, vlomilec z lahkoto seže do tega gumba in vrata odklene. Če pa mu uspe priti v hišo skozi okno, mu onemogočite vsaj to, da bi plen lagodno odnesel skozi vhodna vrata, ki bi si jih z notranje strani lahko odklenil brez ključa,« svetuje Jože Pleteršek.

Med ukrepe mehanske zaščite proti vlomu in kraji štejemo tudi namestitev trezorjev in varnostnih omar, ki predstavljajo vlomilcem še zadnjo oviro na poti do naših dragocenosti. »Lahko so vzidani, pritrjeni na zid ali druge nosilne konstrukcije. Danes postajajo vedno bolj nujni za shranjevanje različnih vrednih predmetov in dokumentov, saj jih hkrati zavarujejo tudi pred ognjem. Pri vgrad­nji različnih varnostnih mehanskih elementov je najpomembnejše, da so atestirani, njihova zasnova pa preprečuje ponarejanje ključev, enostavno odpiranje, vrtanje v cilindrične vložke, njihovo lomljenje, snemanje vrat s tečajev, lomljenje vrat in podobno,« pojasni Pleteršek.

Primerna protivlomna vrata in okna

V večstanovanjskih zgradbah vlomilci najpogosteje vstopijo skozi vrata, pri stanovanjskih hišah pa izbirajo manj vidne vstope. Najraje si pot v notranjost poiščejo z zadnje strani, še posebno če so tam nahajajo tudi balkonska vrata ali okna. »Kletna izhodna vrata, garaž­na vrata in stranski vhodi so pogosto na mestih, kjer se vlomilci počutijo neopazne. Zato je treba vsa vstopna vrata v objekt ojačiti s protivlomnimi ključavnicami. Dodatna zaščita vrat je lahko tudi prečna zapora. To je varnostni mehanizem, ki ga namestimo prečno na vrata, tako da se pri zaklepanju zatakne v podboj vrat in preprečuje, da bi jih sneli s tečajev ali jih nasilno odprli. Prav tako je treba ojačiti tečaje in jih zavarovati pred snemanjem,« našteva ukrepe Jože Pleteršek.

Vrata so najpomembnejši element mehanske zaščite doma, zato moramo izbrati prava. Na trgu je veliko protivlomnih vrat, ki pa vsa ne zagotavljajo dovolj kakovostne zaščite. Dobra protivlomna vrata imajo vse potrebne certifikate in ustrezajo standardom tretjega varnostnega razreda. »Zanje je značilna kakovostna jeklena konstrukcija krila in podboja, obložena pa so z lesenimi paneli. Prednost jeklenega ogrodja je visoka odpornost proti poskusu vloma, prednost panelov pa, da je notranje in zunanje panele mogoče oblikovati po želji kupca ter da jih je preprosto zamenjati,« razloži Janez Peljhan iz podjetja Vovko.

Pomemben del protivlomnih vrat je večtočkovna ključavnica, ki se ob poskusu vloma blokira. Kakovosten cilindrični vložek z zaščitnim profilom onemogoča ponarejanje ključev in ima varnostno rozeto, ki ga varuje pred vrtanjem ali lomljenjem. Še bolj so vrata učinkovita, če jih kombiniramo z elektronskimi varnostnimi elementi. »Vgraditi je mogoče motorizirano ključavnico in druge elektronske elemente, kar omogoča na primer avtomatsko odpiranje, uporabo čitalca prstnih odtisov, po naročilu pa tudi odpiranje na daljavo itd. Lahko jih prilagodimo tako, da so primerni za stare meščanske hiše objekte pod spomeniškim varstvom,« še doda Janez Peljhan.

Poleg vrat so šibka točka tudi okna, zato jih lahko opremimo z okenskimi varovali in posebnimi kljukami s ključavnico. »Na kletnih in pritličnih oknih namestimo rešetke, pri čemer pa je treba upoštevati možnost reševanja ob morebitnem požaru. Na obstoječa stekla na oknih lahko nalepimo tako imenovano protivlomno folijo, ki prenese tudi močnejše udarce in preprečuje, da bi se steklo ob udarcu sesulo. Folija je prosojna in na prvi pogled ne opazimo, da je nalepljena na šipo. Še boljšo zaščito pred vstopom skozi okna pa zagotavlja protivlomno steklo,« priporoča Jože Pleteršek, ki še doda, da je dobro namestiti protivlomne roloje.

Varno bivanje

Kljub temu da imamo dobro mehansko in tehnično zaščiteno hišo ali stanovanje, nismo nikoli dovolj varni. Kaznivo dejanje se najbolj pogosto zgodi, kadar nas ni doma. Zato moramo ob odhodu zdoma za dlje časa narediti vse, da bi bila hiša ali stanovanje videti obljudena, ne zapuščena. Sosede prosimo, da nam občasno praznijo poštni nabiralnik, lahko pa tudi občasno odprejo okna ali kaj podobnega. »Okolica naj bo urejena: travo pokosimo, umaknemo predmete, ki bi jih vlomilci lahko uporabili pri vlomu, pozimi prosimo nekoga, naj počisti sneg, če zapade. Ključev ne puščamo na skritih mestih, saj jih bodo vlomilci zlahka našli. Naša odsotnost naj ne bo javno znan podatek, zato je ne napovedujemo ali nakazujemo na telefonskih odzivnikih, na spletnih družabnih omrežjih in na odzivnikih na spletno pošto. Za vsak primer fotografiramo vrednejše predmete in jih shranimo na varno mesto. Tja spravimo tudi morebitne večje količine denarja, ki jih hranimo doma,« svetuje Grega Zakrajšek.

-----

Policijski nasveti pred daljšo odsotnostjo zdoma:
- zaklenite vrata in zaprite okna
- pred tem ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih
- vklopite alarmno napravo
- ključev ne puščajte na »skritih mestih«, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.
- ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef)
- o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listikih)
- poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov)
- doma parkirana vozila zaklenite in varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne
- ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše
- z vidnih mest umaknite vrednejše predmete
- povejte sosedom, kako ste dosegljivi
- preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu
- zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete).