Ravne strehe: Strehe z dodano vrednostjo

Hiša z ravno streho je zasnovana bolj kompaktno, kar pomeni, da je razmerje med njeno zunanjo površino in prostornino manjše, zato je manj toplotnih izgub skozi zunanji obod, hiša pa je energijsko bolj varčna. To je še zlasti pomembno, če želimo dobro nizkoenergijsko ali celo pasivno hišo. Med prednostmi ravne strehe strokovnjaki navajajo tudi odlično uravnavanje mikroklime v prostorih pod njo oziroma njeno stabilnost, saj poleti odlično preprečuje pregrevanje, pozimi pa toplotne izgube. Zaradi svoje sestave je neobčutljiva na kakršne koli vremenske vplive, tudi na veter in točo, ki pogosto poškodujeta strme strehe. Če je zazelenjena, rastline na njej delujejo kot čistilna naprava, saj vežejo ogljikov dioksid, prašne delce in celo nekatere strupe, ob večjih nalivih pa zmanjšujejo količino meteorne vode, saj jo posrkajo vase. Substrat, v katerega sadimo rastline, je dodatna zaščita pred požarom. Za vsako streho velja, da morajo biti zanjo materiali kar se da preudarno izbrani ter kakovostno in pravilno vgrajeni, če želimo, da bo varovala hišo pred vsemi zunanjimi vplivi, in pri ravnih je to še toliko bolj pomembno. Znano je namreč prepričanje med ljudmi, da obstajata le dve vrsti ravnih streh: tiste, ki puščajo, in tiste, ki bodo začele puščati vsak čas. A ni več tako, sodobni materiali, znanje in kakovostni izvajalci zagotavljajo, da ravna streha lahko svojo nalogo opravlja dobro in dolgo ter je, kar zadeva zaščito hiše, enakovredna tradicionalnim in preizkušenim dvokapnim.

Odtekanje vode s strehe

Pri ravnih strehah je najpomembnejše, da poskrbimo za dobro odvajanje meteorne vode in snežnice ter da pred vlago in vodo dobro zaščitimo toplotno izolacijo. Če smo poskrbeli za to, so vse skrbi pred zamakan­jem odveč. Voda bo z ravne strehe odtekala zaradi naklona, ki ga moramo narediti – čeprav je ravna, ima vedno vsaj dva in vse do 10 odstotkov naklona. Pravilno pa je treba izvesti odtoke, skozi katere bo voda odtekla v žlebove in po njih v podtalnico. Proizvajalci različnih materialov so za ravne strehe razvili posebne sisteme, ki učinkovito odvajajo meteorno vodo, veliko pa k temu pripomoremo, če se odločimo za zeleno različico in streho zasadimo z različnimi rastlinami. Te bodo precejšen del vode porabile za svojo rast.

Namočenje toplotne izolacije, ki bi zaradi vlage izgubila toplotnoizolativne lastnosti, preprečimo s pravilno vgradnjo hidroizolacijskih materialov in s pravilnim vrstnim redom posameznih plasti, iz katerih je sistem ravne strehe sestavljen. Izbiramo lahko med dvema vrstama, in sicer med toplo in hladno streho. Za prvo se bomo odločili, če so neposredno pod streho bivalni prostori, saj je pri topli različici bolj poudarjena toplotna izolativnost, hladna, pri kateri je bolj kot toplotna poudarjena hidroizolacija, pa je primerna, če spodaj ni bivalnih prostorov. Obe strehi sta pohodni. Osnovna konstrukcija, na kateri se izvedeta, je največkrat armiranobetonska, lahko pa je tudi lesena (pogosto pri montaž­nih hišah) ali iz trapezne pločevine.

Kot toplotno izolacijo lahko izberemo kameno volno, ekspandirani in ekstrudirani polistiren, penjeno steklo in pluto. Pri polistirenih velja opozoriti, da je ekspandirani primernejši za tople, ekstrudirani pa za hladne strehe. Toplotno izolacijo pri toplih ravnih strehah zaščitimo z eno od vrst hidroizolacije, pri hladnih pa toplotna izolacija vgrajena nad hidroizolacijo. Prav zato pri hladnih strehah največkrat uporabijo ekstrudirani polistiren, ki ne vpija vlage. Nad njim se namesti še filtracijska plast, ki vse skupaj varuje pred mehanskimi poškodbami in ultravijoličnimi žarki.

Vrt na strehi

Ravna streha je lahko na tej točki tako rekoč končana, položimo le še pohodne plošče, nasujemo presek ali prod, lahko pa gremo naprej in površino ozelenimo. V tem primeru je treba spet upoštevati nekaj pravil, saj ni vseeno, kako debelo plast zemlje oziroma posebnega substrata nasujemo in kako preprečimo njegovo spiranje in zamašitev odtokov ter ustvarimo primerne razmere za rast rastlin. Znova imamo dve možnosti, ki sta odvisni od vrste zasaditve. Preprostejša je tako imenovana ekstenzivna zasaditev, ki pomeni nižje, precej nezahtevne trajnice, kot so homulice, timijani, netreski, mahovi, zahtevnejša pa je intenzivna zasaditev, pri kateri je izbira rastlin tako rekoč neomejena, saj lahko sejemo travo, posadimo grmovnice ali celo drevje.

Prva nam ne bo vzela veliko časa, saj je treba prej omenjene rastline le enkrat na leto opleti in na začetku, dokler se ne razrastejo, zalivati, pri drugi pa bomo imeli dela prav toliko, kot ga imamo na vsakem drugem okrasnem vrtu. Če bomo streho ali vsaj del nje uporabljali tudi za preživljanje prostega časa, potem bo intenzivna zasaditev vsekakor dobra izbira.

Preden nasujemo primerno plast substrata – za ekstenzivno zasaditev bo dovolj 20 centimetrov, za intenzivno pa od 30 in vse do 80 centimetrov –, na streho položimo filc, ki varuje prej narejene plasti in zadržuje vodo. Sledi poseben sistem plošč s posodicami, v katerih se zbira voda in skozi luknjice na njihovem dnu počasi odteka proti filcu in naprej v odtoke. Plošče so lahko iz ekstrudiranega polistirena ali kakšne druge plastične mase. Strokovnjaki priporočajo, da se čeznje položi še ena plast filca, ki preprečuje, da bi substrat vdiral v posodice in naprej v odtoke ter jih mašil.

Pomembno je tudi, da izberemo pravilno pripravljen substrat za posamezno vrsto zasaditve, saj je od tega odvisna kakovost rasti rastlin. Zaradi nepravilne sestave se v njem lahko zadržuje preveč vode, kar lahko povzroči mašenje odtokov, premalo vode pa pomeni sušenje rastja.