Naravna senca z rastlinami je namreč veliko bolj zračna in večplastna, dokler se te še ne razrastejo dovolj, pa je dobra rešitev kombinacija naravnih in drugih oblik senčenja. Vendar je za to, da bi bili terasa, vrt ali prostor med različnimi objekti uporabni tudi v pripeki, treba urediti primerno konstrukcijo. Možnosti je veliko, najpogostejša je pergola, vertikalna in horizontalna struktura, podprta s stebri. Ob njo posadimo vzpenjavke, ki senčijo z listjem (npr. trta in kivi) in cvetovi (npr. bugenvilija), konstrukcija pa lahko pride prav tudi za to, da prostor za druženje in počitek prekrijemo s platnenimi ali nagubanimi senčili.

PREBERITE ŠE: NARAVNO SENČENJE: V SENCI DREVES JE HLADNEJE IN ZRAČNEJE

Konstrukcija naj bo prilagojena slogu hiše

Pri konstrukciji za pergolo je pomembno, da jo prilagodimo arhitekturi hiše, z njo se je vredno potruditi, da bo pripomogla k skupnemu estetskemu užitku na terasi ali vrtu, zato je priporočljivo v načrtovanje vključiti arhitekta in krajinskega arhitekta.

Najpogostejše izvedbe pergol so iz lesa in kovine, ker bodo morale zdržati dolga leta, tudi generacijo in več, pa je pomembno upoštevati statične zahteve, bodočo obtežitev, zanje urediti trdne temelje in primerne nosilce. Pri načrtovanju ne smemo pozabiti na funkcionalno in ambientalno osvetlitev pod pergolo, ki se prižge po potrebi.

!!galerija!!

Rastline za pergolo

Če načrtujemo pergole s senco rastlin, te posadimo neposredno ob stebrih v tla ali korita, primerne pa so tudi za nameščanje visečih cvetličnih korit oz. košar. Rastline ne bodo le prestrezale sončnih žarkov, ampak tudi ustvarile ugodno ozračje, kar je v vročini zelo pomembno. Senca pergole z vzpenjavkami je zaradi zračnosti in večplastnosti prijetnejša kot senca enoplastnega senčila. Primerne so predvsem tiste vrste rastlin, ki se dobro razraščajo. Šibko rastoče, kot so številne vrtnice in okrasni sroboti, prepuščajo več svetlobe kot bujno rastoče popenjavke: razne trte, glicinija, bršljan, kivi. Nad mizo, za katero dolgo sedimo, ne sadimo rastlin, ki dlje cvetijo in z njih neprenehoma odpadajo cvetovi (npr. glicinija, kovačnik in spomladi vinska trta), močno dišijo (prav tako glicinija, jasmin, navadni srobot) ali jih oblegajo ose (trta v času zorenja grozdja).

Za poletno senco posadimo vzpenjavke z velikimi listi, kot je trokrpa vinika, ki je jeseni sijajno obarvana. Precej hitro bodo naredile senco tudi okrasne aktinidije in akebije. Actinidia kolomikta je zelo dekorativna zaradi zeleno-belo-rožnatih listov, je brez plodov, zelo hitro raste in je primerna za celinsko podnebje. Na konstrukcijo lahko razpeljemo celo vzpenjavo hortenzijo, ki ji bo ustrezalo tudi malce manj sončno rastišče, npr. na vzhodni strani hiše, in nekatere sorte bršljana. Poleg naštetih vzpenjavih rastlin, ki imajo močna olesenela stebla in rastejo desetletja dolgo, lahko za ozelenitev lažjih konstrukcij uporabimo recimo hmelj, ki je trajnica, ali celo visoki fižol (enoletnica).