Varovanje doma: Najpogostejši plen denar, nakit in gradbeni material

Ne gre za pomoto, ne mislimo na mesto vdora vlomilcev v hišo ali stanovanje, ampak za ukradene predmete, pravi Matija Breznik, kriminalistični inšpektor v sektorju kriminalistične policije PU Ljubljana. Lani je bilo namreč v Sloveniji 107, leto prej pa 129 velikih tatvin, pri katerih so si vlomilci izbrali novogradnje in iz njih odnesli še nevgrajene materiale. Drag plen so okna, pa tudi kopalniška oprema, bela tehnika, parket, cevi in vodniki (vse našteto vodi policijska statistika kot »stavbno pohištvo«). Glavni plen vlomilcev sta sicer denar (863 primerov leta 2018 in 867 leta 2017) in nakit (leta 2018 je bilo 764 primerov, leta 2017 pa 817). Vlomi, v katerih oškodovancem ukradejo računalniško opremo in plemenite kovine, so na lestvici šele za kategorijo stavbno pohištvo. Priporočljivo je torej, da graditelji stanovanjskih hiš in izvajalci premišljeno načrtujejo zaporedje del tako, da gradbenega materiala ne skladiščijo v nezavarovani, celo odprti novogradnji, saj bo za tatove lahek plen.

PREBERITE ŠE: Videonadzor: Pod budnim očesom kamere 

Največ vlomov med novembrom in marcem

Na podlagi izkušenj policija ugotavlja, ne samo da svojega premoženja marsikdo ne zavaruje dovolj, temveč ne poskrbi za osnovno varnost. Zato so med njenimi priporočili tudi takšna, ki so za večino samoumevna, a še vedno potrebna: »Ko zapuščate stanovanje ali hišo, vedno zaklepajte vrata in zapirajte okna, slednja naj ne bodo odprta niti na naklon (škarje). Ne puščajte ključev pod predpražniki, v koritih za rože, na okenskih policah, saj jih bodo storilci iskali tam. Ne pišite svojega naslova na obeske ključev, saj jih lahko izgubite ali pa vam jih ukradejo.«

!!galerija!!

Breznik lastnikom hiš in stanovanj predlaga, da z dodatnimi ukrepi za zavarovanje zmanjšajo možnost tveganja, da bodo postali žrtve vlomilcev. V skladu z rekom, da priložnost dela tatu, vlomilci namreč raje izberejo stanovanje ali hišo, kjer je za vlom najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, je verjetneje tarča vloma kot obratno. Zanimivo pa je, da se v nasprotju s prevladujočim prepričanjem največ vlomov ne zgodi v počitniških polet­nih mesecih, temveč med novembrom in marcem.

Po sogovornikovih besedah storilci najpogosteje vlomijo skozi vrata in okna. »Zavedati se moramo, da stoodstotne zaščite pred vlomom ni, lahko pa veliko naredimo sami, da ga preprečimo,« pravi. Poleg odprtih vrat ali oken so posebno vabljivi nepospravljeno orodje ali predmeti, ki olajšajo vlom, kot so zaboji na vrtu ali dvorišču, lestve, ki omogočajo dostop do drugače nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, ki je priročno tudi za odpiranje objekta, zapuščene žive meje ali visoke ograje ob hiši.

PREBERITE ŠE: Kako zavarovati dom v času dopusta

Statistika V Sloveniji je bilo predlani 2929, lani pa 2613 vlomov, v katerih je bilo oškodovancem leta 2017 povzročenih za 10,587 milijona, leta 2018 pa nekaj več kot šest milijonov evrov škode. Delež policijske preiskanosti je bil predlani 9,02, lani pa 11,1 odstotka.

Pazite na informacije, ki jih o sebi objavljate na družbenih omrežjih

Najpogostejši način vloma v stanovanja in stanovanjske hiše je lomljenje ključavnic na vratih, saj nezaščiten zunanji del cilindrične ključavnice za vlomilce ni prav trd oreh, okna ter balkonska okna pa največkrat odprejo z vzvodom. Varovanje je mogoče nadgraditi s protivlomnimi vrati, kakovostnimi ključavnicami ali namestitvijo prečne zapore. Ne puščajte avtomobilskih ključev v vozilu, garaži ali na vidnih mestih v stanovanju ali hiši. Vozilo zaklepajte tudi, ko ste doma. Če že imate vgrajene alarmne naprave, jih redno vklapljajte, opozarja policija.

Če je stanovanje v pritličju, zaščitite okna z varovalnimi protivlomnimi folijami ali vgradite mehansko zaščito na okenskih krilih. Razmislite o namestitvi senzorskih luči in montaži magnetnih stikal (na oknih in vratih) za sprožitev alarma. Ob daljši odsotnosti se dogovorite s sosedi ali sorodniki, da vam praznijo poštni nabiralnik, dvigajo in spuščajo rolete, večkrat parkirajo pred vašo hišo in podobno, s čimer bodo ustvarili vtis, da so stanovalci doma. Pozorni bodite tudi na informacije, ki jih o svojih načrtih oz. odsotnosti objavljate na družbenih omrežjih ali telefonskih odzivnikih.