Kritino nadomestite z novo

Strešna kritina je zaradi visokih dnevnih in mnogokrat nenadnih temperaturnih nihanj podvržena ponavljajočemu raztezanju in krčenju, kar povzroča napetosti v materialu. V sled tega začetne mikro razpoke s časoma postanejo vidne razpoke, ki še morda kljub temu opazno ne prepuščajo vode. Med odstranjevanjem in prelaganjem se bo del strešnikov poškodovalo in del zlomilo, kar bi pomenilo nadomestitev z novimi in s tem tudi barvno neskladje.

Po 35-ih letih je kritina že sicer v zadnjem stadiju življenjske dobe in vendar še vedno uporabna na funkcijsko manj pomembnih pomožnih objektih, npr., na vrtnih utah, drvarnicah ali nadstreških. Ekonomsko in uporabno je smiselno, da strešno kritino na stanovanjskem objektu nadomestite z novo!

Primerni izolacijski materiali, debelina in kvaliteta vgradnje odigrajo pri toplotni zaščiti podstrehe odločilno vlogo! Iz vašega opisa sklepam, da je notranjost mansarde izgotovljena in v le-to ne nameravate posegati.

Naravni izolacijski materiali, kot je ovčja ali lesna volna ter celulozni kosmiči in sl., imajo v primerjavi z mineralno kameno ali stekleno volno, zanemarljivo manjšo izolativnost in slabšo požarno varnost. Omenjeni materiali so zaradi tehnološke obdelave t. i. samougasli, vendar imajo izvrstno lastnost bistveno višjega in ugodnejšega faznega zamika prehoda toplote, kar se zelo dobro odraža v poletni zaščiti proti pregrevanju bivalnih prostorov!

Po odstranitvi kritine odstranite morebitno staro izolacijo (omenjate sicer, da izolacije ni…) do parne ovire in parno oviro na novo položite – ker špirovci s spodnje strani niso dostopni, špirovce s parno zaporo/oviro ovijte. S primernimi lesenimi distančniki (zaradi zmanjšanja toplotnega mostu) in vzdolžno letvijo povišajte špirovce na skupno višino vsaj 30 cm, z omenjenimi materiali (s toplotno prevodnostjo pod 0.040 W/mK)  Ker navzgor s prostorom načeloma niste omejeni in dela opravljate zdaj, je smiselno omenjeno višino povišati na 35 cm, kajti kasnejši posegi se le zaradi nekaj cm »izolacijskega primanjkljaja« ekonomsko ne splačajo! V omenjeni prostor do zadnjih kotičkov napolnite z izbrano izolacijo! V primeru uporabe mineralne volne izberite poltrdo izvedbo plošč in plošče položite v več plasteh s prekrivanjem, in pazite, da fug med ploščami ni! Vodoravni del stropa mansarde je zaradi enostavnosti ekonomsko smiselno izolirati v debelini 40 cm.

Ko ste prostor med parno oviro in povišano višino špirovcev (vsaj 30 cm) temeljito zapolnili z izbrano toplotno izolacijo, ki ima toplotno prevodnost manj kot 0.040W/mK,   na nosilno letev povišanih špirovcev od kapi do slemena podeskate. Deske se lahko dotikajo izolacije. Na deske pedantno namestite paro prepustno in vodoodporno rezervno kritino.

Na rezervno kritino z vzdolžnimi (kontra) letvami izvedite še 4 do 5 cm visok prezračevalni sloj (z zračnikom), pritrdite za izbrano kritino primerne letve ter namestite končno kritino!

Pločevinaste obrobe in ostali elementi na čelnih straneh strehe naj bodo na konstrukcijo vijačene! Posej dobro in pedantno naj bo vijačena lahka pločevinasta kritina! Z žeblji pritrjeni elementi so nezanesljivi!  

V primeru dodatne izolacije obstoječih mansardnih prostorov lahko pri Eko skladu zaprosite za kredit oz. za nepovratno subvencijo v višini do 12 €/m² oz. do 20 % investicije (kaj nastopi prej, strošek kritine ni subvencioniran). Poleg ostalih pogojev, ki jih najdete na www.ekosklad.si, mora biti razmerje med toplotno prevodnostjo izolacije in debelino izolacije manjše ali enako 0.140!  Primer izračuna razmerja: Topl. prevodnost izolacije je 0,040 (W/mK) in debelina izolacije je 0,3 m – in razmerje je 0.133!

Odgovarja: Danilo Rebernik, energetski svetovalec mreže ENSVET

Več o mreži ENSVET in finančnih spodbudah Eko sklada za okoljske naložbe na www.ekosklad.si.