Število eno- in dvostanovanjskih objektov se je lani sicer zmanjšalo, povečal pa se je delež novozgrajenih lesenih nizkoenergijskih hiš.

Po podatkih javnomnenjske raziskave in analize odnosa javnosti do lesene gradnje in izdelkov iz lesa (Oddelek za lesarstvo, 2011) bi se zdaj kar 42 odstotkov vprašanih odločilo za leseno montažno gradnjo. Les je bil temeljno gradivo v slovenskem stavbarstvu vse do 19. stoletja, potem pa smo ga zanemarili, v članku o gradnji z lesom piše dr. Manja Kitek Kuzman. Med drugim navaja, da se les zaradi številnih prednosti, ki jih ima kot gradbeni material, vrača v naše stavbarstvo. Zakaj les spet dobiva veljavo, preberite v novi številki revije Deloindom+. V njej predstavljamo tudi tri družinske hiše, ki so grajene iz lesa, vendar vsaka po drugi tehnologiji. Zgodbe lastnikov so si precej podobne, predvsem ko govorijo o tem, zakaj so se odločili za leseno gradnjo. Vse tri hiše so tudi dokaz, da je sodobna lesena stavba na videz povsem primerljiva s kakršnokoli zidano arhitekturo, saj zaradi vse več znanja in hitrega razvoja tehnologije prav nič ne zaostaja za drugimi vrstami gradnje. Arhitektom pa je prej izziv kot omejitev.