19. 1. 2012

Dodatna izolacija fasade in poševne betonske strehe

Miro preko spletne strani

Želim izboljšati toplotno izolativnost obstoječe fasade in poševne betonske strehe nad bivalnim podstrešjem. Sestava sten (z notranje strani): omet, 29 cm modularne opeke, 4 cm steklene volne, 6 cm prezračevalne plasti, 12 cm fasadne opeke.

V poštev bi verjetno prišla nasipna ali vpihana izolacija namesto prezračevalne plasti, vprašanje je kondenzacija. Kaj svetujete?

Izolirati nameravam tudi streho, sekundarna kritina in prezračevalna plast pod korčno kritino bosta položeni na suho. Skrbi me videz strehe zaradi velike debeline konstrukcije. Zaradi tega si ogledujem superizolacije, vendar mi ni povsem jasno, kako jo položiti na streho, da bo služila svojemu namenu.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam.

Miro

Do prekomerne kondenzacije v fasadi v obravnavanem primeru gotovo ne bo prišlo. Zračni sloj namreč prvenstveno ni namenjen izsuševanju kondenza (oziroma za preprečevanje nastanka kondenza), ampak je potreben zato, da se izolacija ne navlaži z zunanje strani oziroma da se lahko fasadna opeka po prenehanju padavin čim prej izsuši. Ker problem navlaževanja z zunanje strani v naših krajih ni tako pereč, kot je to, na primer, ob atlantski obali,  ker so danes na voljo  kakovostnejši izolacijski in fasadni materiali, in ker je potreba po čim boljši izolaciji vedno večja, se v zadnjem času zračni sloj vse bolj opušča. Predlagam, da v zračni sloj poskusite nasuti izolacijo iz perlita. Kot mi je poznano, mora biti za vpihavanje celuloznih vlaken zračni sloj debel vsaj 8 do 10 centimetrov, zato dvomim, da bi vam uspelo dobiti izvajalca, ki bi vam lahko učinkovito zapolnil samo 4 centimetre debel zračni sloj. Poleg tega se bojim, da bi se celulozna izolacija lahko preveč navlažila z zunanje strani.

Kakšna je sestava vaše strehe, niste navedli, vam pa vsekakor svetujem, da namesto t. i. »superizoalcije« vgradite klasično toplotno izolacijo iz kamene volne (oz. iz ekstrudiranega polistirena, če je spodaj armiranobetonska plošča). Kot mi je poznano, takšne večslojne »super« folije, ki delujejo predvsem na podlagi refleksije, nimajo vseh potrebnih potrdil o skladnosti  za toplotnoizolacijske materiale (oznaka CE), njihov učinek pa je morda lahko takšen, kot obljubljajo  proizvajalci, samo v zelo specifičnih okoliščinah, ki pa jih na objektih srečamo morda le občasno. Poleg tega bi morali imeti pod in nad »super« folijo vsaj 2 do 3 centimetre debelo plast zraka, če bi hoteli, da je njen učinek približno tak, kot bi bil pri enako debeli izolaciji iz penjenega polietilena, ki je sicer v njihovi notranjosti »super« folij. Prepričan sem, da bi večina proizvajalcev klasičnih izolacijskih materialov že zdavnaj propadla, če bi bile trditve proizvajalcev »super« folij resnične. Ker na našem inštitutu izolacijskih materialov ne preizkušamo, vam predlagam, da se za več informacij v tej zvezi obrnete na Zavod za gradbeništvo (ZAG).

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK

Več nasvetov strokovanjkov

 Pošljite nam vprašanje

Način ogrevanja

Pozdravljeni!Kakšen način priporočate za ogrevanje objekta in sicer:1. Leto izgradnje 2000, z namenom počitniške hiše, sedaj stalno bivališče. 2. Zidana gradnja s »skok« opeko, fasada v pritli... Več >

Janez

Sedaj imate toplozračno ogrevanje na drva in ste z njim zadovoljni. Težave bodo pri daljši odsotnosti, bolezni ali onemoglos... Več >

Bojan Žnidaršič
energetski svetovalec in direktor Vitre Cerknica

Sanacija poškodovane fasade

Spoštovani,prosim za nasvet, kako izvesti sanacijo poškodovane fasade. Leta 2008 smo adaptirali hišo, naredili smo 10-centimetrsko izolacijo s stekleno volno, hiša ima ravno streho. Prilagam fotogr... Več >

Milena iz Ljubljane

Spoštovani!V kolikor ne bi videl zadnje fotografije, bi rekel, da je fasado na vsak način možno sanirati tako, da se ... Več >

Tomaž Škerlep
strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK

Akvarij in nosilnost stene

Sem novi lastnik stanovanja v večstanovanjski hiši oz. manjšem bloku, ki ima le 4 stanovanja in je letnik gradnje 2001. Moja želja je postavitev akvarija ob steni, ki je sicer iz knaufa, vendar je ... Več >

Jure

Koristna obtežba v skladu z današnjimi standardi za stanovanjske površine znaša ca. 200 kg/m2 po celotni površini plošče. Pr... Več >

Gašper Rus
mag. inž. grad. GI ZRMK - Center za materiale in konstrukcije

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE