Menim, da bi bilo prazen prostor vsekakor priporočljivo zapolniti s toplotnoizolacijskim materialom, ker je toplotna prehodnost obodnih zidov zdaj verjetno bistveno večja od največje dovoljene oziroma od priporočljive. Za takšno izolacijo lahko načeloma izberete vse vrste sipkih materialov, kot sta recimo perlit in vermikulit.

Ta dva izolacijska materiala, ki sta povsem naravnega izvora in imata toplotno prevodnost (λ) nekje med 0,0040 in 0,050 W/mK, bi morali z vrha vsuti v prazen prostor oziroma v zračno režo. Pred tem bi morali preveriti, kako je zunanji zid vpet v nosilni zid. To je zelo pomembno, da ne bi zaradi pritiska izolacije prišlo do poškodb na fasadi. Prav tako bi morali preveriti, kako je z vodotesnostjo zunanjega zidu, ki se zadaj verjetno lahko vsaj malo prezračuje. Z vgradnjo toplotne izolacije v zračno režo bi bilo izsuševanje verjetno vsaj bistveno oteženo, če ne že povsem onemogočeno.

Namesto sipkega material bi načeloma lahko izbrali tudi izolacijo iz celuloznih ali lesnih kosmičev, ki pa sta še bolj občutljiva na vlago. Zato bi se zanju lahko odločili samo v primeru, da je fasada ometana. Poleg tega bi morali preveriti, ali je zračni sloj res povsod širok od 8 do 10 centimetrov, saj v nasprotnem primeru izolacije ne bi mogli vpihati v prazen prostor. Na vlago bi bila še najmanj občutljiva stiropor in ekstrudirani polistiren v razsutem stanju, vendar se po mojih informacijah ta dva materiala zelo težko vgrajujeta v takšne prazne prostore.

Praktičnih izkušenj s takšnimi sanacijami sam nimam, verjetno pa bi bila še najboljša rešitev s specialno obdelanimi kroglicami iz stiropora premera do 6 milimetrov (npr. Isocell Granublow), ki se vpihujejo v prazen prostor in imajo toplotno prevodnost 0,035 W/mK.

Za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete na Gradbeno svetovalno pisarno v Gradbenem centru Slovenije.

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK