14. 12. 2011
Zamenjava ogrevalnega sistema in prenova strehe
danica preko spletne strani
Pozdravljeni,
pripravljamo se na prenovo hiše, zgrajene leta 1972. Med drugim nameravamo zamenjati ogrevalni sistem in prenoviti streho.
Temelji hiše so betonski, kletna stropna konstrukcija je polna betonska plošča, pritlični zidovi so opečni, odprta terasa ima lesene stebre za podporo ostrešja (na njej bi delali še eno teraso - ali je to sploh mogoče?). Stropi nadstopja so armiranobetonski, mansardni kolenčni in vmesni zidovi pa opečni. Stropi mansarde so leseni, pritrjeni na ostrešju. Ostrešje je leseno in razčlenjeno zaradi dozidave.
Fasada je ometana s teranovo, podstavek fasade je obložen s ploščicami polimarmor. Toplotna izolacija je starejša in pomankljiva, okna in vrata so lesena.
Večina zgradbe je nepodkletena, pritličje je v nivoju terena, mansarda je izdelana nad prvotnim delom zgradbe, podstrešje pa v konicah ni uporabno.
klet: 19,48 m2
pritličje: 231,89 m2
terasa: 35,35 m2
1. nadstropje:
sobe: 67,67 m2 + terasa 35,35 m2
stanovanjski prostori: 101,86 m2
mansarda: 64,07 m2
skupaj: 521.32 m2
Trenutno je v hiši centralno ogrevanje s starejšo kombinirano pečjo na drva in kurilno olje.
Zanima me, kateri ogrevalni sistem izbrati in kako prenoviti streho, da bo hiša energijsko bolj učinkovita. Ravno tako me zanima, ali je sploh smiselno ogrevati celotno hišo z enim sistemom ali bi bilo bolje urediti dodaten sistem. Kaj svetujete za pripravo tople sanitarne vode?
Hvala za vašo pomoč
Glede na to, da nameravate 40 let staro hišo celovito prenoviti, je smiselno upoštevati naslednji vrstni red prenove. Najprej bi bilo treba izvesti gradbena dela, s katerimi se izboljša toplotna zaščita ovoja družinske hiše in šele nato sanirati kotlovnico oziroma posodobiti napeljave ogrevanja in prezračevanja.
Z vidika gradbene sanacije je treba uskladiti dela na izolaciji fasad s sočasno zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva ter npr. izolacijo terase. Pri zamenjavi oken vam priporočamo vgradnjo novega zunanjega stavbnega pohištva, kjer se bo toplotna prehodnost vrat in oken (s trojno zasteklitvijo) gibala okrog vrednosti 1,0 W/m2K.
Sanacijo fasade in cokla izvedite z najmanj 16 cm toplotnoizolacijskega materiala (npr. kamena volna ali polistiren). Če je terasa nad ogrevanimi prostori, jo je priporočljivo izolirati s cca 20 cm toplotne izolacije. Izvedba je najbolj učinkovita z zgornje, torej hladne strani, ukrep pa je treba uskladiti z zamenjavo balkonskih vrat, na primer, s čimer zagotovimo ustrezen prehod iz prostora na teraso.
Dodatna toplotna izolacija mansarde lahko izvedemo na dva načina. V primeru dobro ohranjene ali prenovljene strehe se izvaja dodatna toplotna zaščita poševne strehe s spodnje strani. Ob gradbenofizikalni ustreznosti obstoječega sklopa se lahko obstoječa toplotna izolacija dopolni s spodnje strani (do skupne debeline izolacije 30 do 40 cm), obstoječa parna zapora (če je vgrajena na spodnji strani) se odstrani, namesto nje se izdela nova (popolnoma tesna) parna ovira/zapora, izdelajo se tudi nove stropne obloge (mavčno-kartonske plošče). Če obstoječi sklop ni ustrezen z gradbenofizikalnega vidika, je verjetno poseg treba izvesti malce bolj poglobljeno.
Druga možnost prenove je sanacija z zgornje strani (takrat se tipično prenovi tudi streha), kjer se sistem toplotne zaščite običajno dograjuje z zgornje strani, pri tem pa je treba preveriti in po potrebi sanirati tudi parno oviro/zaporo na spodnji topli strani sklopa.
Če želite v prihodnosti za ogrevanje uporabljati cenejši energent in kurjenje z drvmi za vas ni težava, je najbolj smiselna uporaba sodobne kurilne naprave na lesno biomaso. V izogib (ročni) uporabi drv je mogoča tudi uporaba sodobne kurilne naprave z avtomatskim doziranjem peletov, pri tem pa je cena energenta in samega novega sistema nekoliko višja.
Če je objekt v okolju, kjer je možna uporaba zemeljskega plina, se lahko odločite za sodobno kondenzacijsko plinsko napravo. Energent je nekoliko dražji kot lesna biomasa, nekaj manjši pa je investicijski vložek in poraba prostora v hiši. Če bi se kljub vsemu odločili za ohranitev rabe kurilnega olja, je verjetno smiselna uporaba oljne kondenzacijske naprave.
Ne glede na naštete možnosti bo v vseh primerih potrebna sanacija ali prilagoditev dimovoda, saj je obstoječi dimnik prilagojen stari visokotemperaturni kurilni napravi, ki ima obenem tudi bistveno večjo moč, kot jo bo imela nova naprava.
Predlagam vam izbor ene tehnologije za novo sanirano kotlovnico, ki naj bo hkrati kar se da sodobna in učinkovita, saj jo boste verjetno uporabljati prihodnjih 20 let. Za pripravo tople sanitarne vode priporočam kombiniranje uporabe toplote s kotla, z ustrezno dimenzioniranim termičnim solarnim sistemom ali bojlersko toplotno črpalko. Dimenzioniranje sistema je odvisno od števila porabnikov tople vode.
Bralca vabim, da se pred odločitvami za morebitne izboljšave dogovori za obisk v energetski pisarni Ensvet (www.ensvet.si) in različne možnosti bolj podrobno prouči v razgovoru s svetovalcem.