»Vrt je dinamičen prostor in se nenehno spreminja, spreminjajo pa se tudi uporabniki, njihov način življenja in dejavnosti. Dobro načrtovan vrt združuje in povezuje vse elemente, tako da je mogoče tudi kaj odvzeti ali dodati, pa bo vseeno obdržal svojo funkcionalnost in oblikovno zamisel,« pojasnjuje krajinska arhitektka Živa Girandon. Načrtovanje se začne z ogledom terena in pogovorom z naročniki. »Iz prostora razberemo potenciale in omejitve, osnova za načrt pa so želje stanovalcev, ki ga bodo uporabljali,« pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je pri tem treba upoštevati način življenja uporabnikov.

Po besedah krajinske arhitektke Sare Peternel je za začetek treba določiti program, ki bi ga radi imeli na vrtu. Odgovorimo si na vprašanja, kot so, zakaj si želimo vrt in čemu bo namenjen, ali bo to prostor za sprostitev in počitek, ali se bodo na njem igrali tudi otroci, ki potrebujejo dovolj odprtega prostora, kotičke z igrali ... Morda so pri hiši domače živali, ki prav tako potrebujejo svoj kotiček. »Ljudje smo različni, prostor različno uporabljamo, imamo različne potrebe in želje, ki bi jih radi uresničili,« pravi sogovornica in dodaja, da je ob tem treba upoštevati, da morata biti vrt in hiša arhitekturno in oblikovno skladna ter skupaj tvoriti celoto. »Ni vsak slog vrta primeren za vsako hišo. Upoštevati je treba okolje, v katerem stoji. Hiša z vrtom mora bivalno okolje, naj bo to vas ali mesto, polepšati, ohranjati tradicijo in se skladati z obstoječo okolico. Ekstremi niso dobri, niti pri gradnji ali barvi fasade ne,« še poudarja Peternelova.

Sestavni deli vrta

Vrtove ob hiši praviloma sestavljata predvrt in bivalni vrt, ki se jim lahko priključijo še zelenjavni, zeliščni in sadni vrt. Beseda vrt, pod katero si večina predstavlja zgolj zelenjavni vrt, označuje celoten zunanji bivalni prostor ob hiši. Čeprav ima vsak od omenjenih sestavnih delov svoje značilnosti, so med seboj smiselno oblikovno in funkcionalno povezani. Ob načrtovanju zasnove vrta oz. njegovih različnih delov je po besedah Sare Peternel najprej treba narediti analizo osončenosti, da se določi, kje je najbolj sončen del vrta, kje je senca dopoldne in kje popoldne. Prav tako je treba pogledati, kako je umeščena hiša, kje je cesta, ali je zraven gozd.

Atrijski vrt z vodnim motivom (arhiv in oblikovanje krajinska arhitektka Živa Girandon).

»Včasih je treba prostor preprosto začutiti, se sprehoditi po vrtu, se vprašati, kje se dobro počutimo, kje se nam odpirajo lepi pogledi, kateri kotiček nam nagovori srce. In seveda uporabiti zdravo pamet: bivalna terasa je najbolj uporabna, če je ob hiši, neposredno povezana z dnevno sobo ali jedilnico. Tako postane podaljšek bivalnega prostora,« še pojasnjuje Peternelova. Če je vrt večji, je po besedah Žive Girandon lahko bivalni del tudi bolj odmaknjen od hiše. Da bo bivanje na njem praktično in zaščiteno pred vremenskimi vplivi, ga uredimo v sklopu pavil­jona ali letne kuhinje z nadstreškom.

»Zelenjavni vrt umestimo na sončno lego, ponavadi ob rob vrtne ureditve, v manjšem vrtu je to lahko dvignjena greda za zelišča ob bivalni terasi. V sklopu zelenjavnega vrta predvidimo še pipo z vodo in korito, lahko pa tudi delovni pult in klop,« svetuje Girandonova.

Cvetlične grede umestimo tako, da so vidne z mest, kjer se več zadržujemo, na primer z bivalne terase, oblikovanje cvetličnih gred pa naj sledi zasnovi vrta in jo dopolnjuje.

»Poti povezujejo vrtne elemente med sabo in s hišo, umeščene morajo biti tako, da so funkcionalno in oblikovno smiselne. Običajno jih predvidimo ob robu vrta, kjer prostor zaokrožijo, mnogokrat predstavljajo mejo med trato in zasaditvijo. Zlasti pri manjših vrtovih je pomembno, da poti ne speljemo po sredini, saj se s tem prostor optično zmanjša,« še pravi krajinska arhitektka.

Po besedah Sare Peternel je pri velikih vrtovih dobro puščati prostor odprt, saj je ravno ta širina njihova glavna kakovost. Okrasne grmovnice in trajnice je po njenem mnenju najbolje nasaditi v skupinah in ob robu parcele. Lahko jih sadimo linijsko ali v mehkih obronkih, da bodo uokvirjale trato. »Travno površino rada puščam kot neprekinjeno celoto, brez okraskov, kot so otoki velike pampaške trave, čeprav imam rada okrasne trave, vendar zlasti v skupinah, ker pri travah, tako kot sicer pri trajnicah, velja, da ena ni nobena,« poudari Peternelova in doda, da se je včasih vrtove urejalo tako, da so bile zelenjavne grede umaknjene za hišo. Po njenih izkušnjah se še vedno zgodi, da si jih želijo naročniki skriti, a se jih da prav lepo oblikovati in umestiti v koncept vrta, tako da se skladajo z vsemi drugimi vrtnimi prvinami.

Na domačem vrtu si lahko omislite tudi manjši vrtni ogenj (arhiv podjetja Extremis).

Bivalni vrt

Osnovno izhodišče pri zasnovi bivalnega dela vrta so po besedah Girandonove velikost vrta in prostorska razmerja. V majhnem vrtu bo tudi bivalna terasa manjša, kot je lahko v večjem vrtu. Navade uporabnikov prav tako narekujejo njegovo zasnovo, saj bo drugačen pri tistih, ki radi prirejajo piknike za prijatelje, kot pri tistih, ki jim pomeni zlasti zasebno oazo za sprostitev. Upoštevati pa je po njenem mnenju treba tudi osončenost ter izpostavljenost vetru in pogledom iz okolice in ga umestiti tako, da omogoča prijetno bivanje čim večji del leta.

»Na splošno je najbolje, da določimo koncept, glavno idejo, ki bi jo radi izrazili. Tej je nato podrejeno celotno oblikovanje. Zagat, ki se pokažejo, ne smemo reševati napol, saj nam bo vrt v oblikovnem smislu razpadel. Treba se ga je lotiti celostno, saj bo le tako dal občutek celote in zadovoljil naša pričakovanja,« poudarja Peternelova. In to po njenih besedah velja tudi za rastline. Pri njihovi izbiri svetuje, da je bolje uporabiti manj rastlinskih vrst in večje število rastlin, sajenih v skupinah. Prav tako je po njenem dobro, če smo zadržani pri barvah: izberemo barvno lestvico in ji sledimo po vsem vrtu.

Kotički za sprostitev

V velikem vrtu si za bivanje na prostem lahko omislimo različne kotičke: posedanje ob ribniku, osvežitev v plavalnem bazenu, večerna romantika ob kurišču, majhen pavil­jon za izvajanje joge ali delovni prostor, letna kuhinja za druženje s prijatelji. Možnosti za bivanje na prostem so lahko neizčrpne, če nam to dovoljujeta prostor in proračun.

Najpreprostejša rešitev je po besedah Peternelove klopica ali mizica in stol, s čimer nastane vrtni kotiček, kamor se umakneš z dobro knjigo, ko bi bil rad sam ali v družbi najdražjega. V tem primeru so po njenih besedah rastline ključnega pomena, saj nam dajejo občutek zavetja. »Dobro je, da imamo krit hrbet in razgled na vrt. Tako se počutimo varne,« še svetuje krajinska arhitektka in doda, da lahko postavimo tudi vrtno kad ali jacuzzi, bazen ali zunanjo savno.

»Neprecenljiv vrtni element je odraslo drevo. V zavetju njegove krošnje si uredimo prostor za posedanje, od koder opazujemo vrt in okolico,« pa poudarja Živa Girandon.

Osvetlitev vrta

Tudi na vrtu je treba nekaj pozornosti nameniti osvetlitvi. V večjem po besedah Girandonove osvetlimo dostopne poti do hiše, hišni vhod in bivalni del, v manjšem pa pogosto zadoščata že osvetlitev vhoda v hišo in zunanja stenska luč ob bivalni terasi. Tako podaljšamo njegovo uporabnost v večerne ure, s premišljeno osvetljenim motivom, na primer vodno površino ali silhueto drevesa, pa vnesemo v večerni vrt skrivnostno vzdušje. Osvetlitev pa naj bo skromna, svetuje krajinska arhitektka, zlasti če vrt meji na naravno okolje, da s svetlobo ne motimo živali.

V zadnjem času so priljubljeni prostostoječi vrtni paviljoni s senčilom (arhiv podjetja Unopiu).

Senčenje

»Najboljša senca je naravna senca. Rastline imajo v sebi vedno dovolj vlage, da dajejo hladnejšo senco kot drugi načini senčenja,« pravi Peternelova. Senčenje je zelo pomembno, saj nam velika terasa, na kateri bo poleti neusmiljeno žgalo sonce, ne bo prav nič koristila. Če je pergola nad teraso ob hiši krita z vzpenjalko, je po njenem mnenju dobro izbrati tako, ki bo poleti s svojimi gostim listjem zadrževala močno sonce, pozimi pa bo gola in prepuščala sončne žarke. Kot pravi, najraje izbere glicinijo, ki raste zelo hitro, obilno in dišeče cveti ter ima idealne liste za zadrževanje poletnega sonca.

»Nadkrit bivalni vrt predstavlja prehod med naravnim okoljem in varnim zavetjem hiše, prehod med zaprtim in odprtim, zato je zelo privlačen za bivanje na prostem. V njem smo zaščiteni pred vremenskimi vplivi, s stranskim zastorom se lahko zaščitimo tudi pred neželenimi pogledi iz okolice,« pravi Girandonova in dodaja, da je vrsto zaščite oz. strehe najbolje predvideti že med načrtovanjem. Strehe so lahko premične, kot so tende in senčniki, ali stalne, na primer pergole ali pokriti nadstreški. Pri izboru vrste senčila se odločamo glede na velikost terase in celotnega vrta ter ceno posameznih rešitev. Za majhen vrt so po njenem mnenju bolj primerne premične oz. začasne rešitve, medtem ko si v večjem lažje privoščimo umestitev samostojnega nadstreška. V zad­njem času so priljubljene rešitve, ki imajo fiksno konstrukcijo in premično streho iz lamel ali platna.

Vrt je vedno del hiše in širše okolice, pravi sogovornica, zato izbor materialov in oblik narekuje zlasti arhitektura hiše. Če se odločimo za podobne, kot so uporabljeni na hiši, dosežemo skladen in umirjen videz vrta. Kakšne rastline bomo izbrali, nam narekuje lega vrta v širši okolici, še poudarja. Na robu gozda, polja se zato izogibamo povešavih in nenavadnih dreves, saj delujejo tuje in preveč izstopajo, v ograjenem mestnem vrtu pa si lahko privoščimo bolj nenavadne vrste drevja. Tako kot pri sodobnih smernicah pri prehrani in bivanju, še pravi krajinska arhitektka, tudi pri urejanju vrtov velja: naravno, ekološko in lokalno.