#Franci Strmec
»Ko zagledam samico, domišljija začne delovati s polno paro. V živo si predstavljam, kaj bi se dalo narediti z njo, iz nje, v glavi že nastajajo obrisi,« se razgovori Franci Strmec. Pa da ne bo kdo mislil, da se mu po glavi pletejo pohujšljive misli, nič takšnega se ne skriva za njegovimi besedami, čeprav so izgovorjene s strastjo, ki bi lahko nakazovala kaj podobnega. Samica, ki buri njegovo domišljijo, je namreč – kamen. 
