Ni namreč vsak ročaj primeren za vsako dlan in tudi za izbiro prave dolžine bomo potrebovali nekaj izkušenj. Za osnovna dela na zelenjavnem vrtu bodo zadostovale vile, lopata, motika in grablje, zalivalka s škropilko, pa seveda vrtne škarje in kak nož. Drobnejše pripomočke, kakršen je denimo sadilni klin, lahko za začetek nadomestimo z lesenim količkom, večrogeljni rahljalnik zemlje pa z motiko. Za cvetlične in zeliščne gredice, še posebno če so te dvignjene, bo dobrodošel komplet pomanjšane lopatke, grabelj in motike, ki spominjajo na otroško orodje in nam bodo omogočile natančnejše delo okrog posajenih rastlin.

Orodje za obdelavo tal

Za osnovno pripravo tal uporabljamo vile in lopato za prekopavanje, po domače štiharico. Lopato potrebujemo tudi za kopanje velikih sadilnih jam. Z vilami bomo poleg tega raztrosili hlevski gnoj in privzdigovali koreninaste rastline iz zemlje. Z motiko, ki je namenjena površinski obdelavi tal, rahljamo zemljo, okopavamo rastline, odstranjujemo plevel in oblikujemo manjše grebene okoli rastlin. Priskrbeti si moramo takšno motiko, ki bo imela dovolj dolg ročaj, da se nam med delom ne bo treba sklanjati. Poleg običajne trikotne lahko v specializiranih vrt­nih trgovinah dobimo še izpeljanke s širokim, ravno odrezanim rezilom in kopače, ki nekoliko spominjajo na kramp, le da imajo širši in krajši rezili in so namenjene za kopanje v trdih tleh.

Rahljanje zemlje, ki je eno najpomembnejših opravil za pridelavo zdravih vrtnin (zlasti je pomembno po nalivih, ki močno zbijejo tla), si zelo olajšamo z že omenjenim kovinskim rahljalnikom, ki po obliki spominja na ptičje kremplje. Kovinski del je mogoče, tako kot pri večini drugega vrtnega orodja, nasaditi na različno dolge ročaje.

Če imamo na vrtu poleg zelenjavnih gredic tudi trato, bomo poleg navadnih kovinskih vrtnih grabelj potrebovali še pahljačaste z lahkimi globokimi zobmi, s katerimi bomo s travne površine grabili listje, mah in odpadne rastline. Če kupimo dovolj trdne, bomo z močnejšim grabljenjem izboljšali tudi zračnost tal. Težje železne grablje s krajšimi vzporednimi zobmi so namenjene za finejšo pripravo gredic pred setvijo in sajenjem. Z njimi ravnamo površino, drobimo grude, včasih tudi tako, da s hrbtno stranjo udarjamo po strjeni zemlji.

Ko kupujemo vrtno orodje, bodimo pozorni tudi na to, da ga bo preprosto čistiti. Del orodja ima še vedno lesene ročaje, ki se morajo dobro prilegati dlanem, biti morajo gladko pobrušeni in z ravno potekajočimi lesnimi vlakni, drugače nas bodo ožulili. Kovinske dele orodja je treba redno čistiti, s čimer podaljšamo njihovo življenjsko dobo in ne prenašamo morebitnih rastlinskih bolezni. Z orodja, ki ga uporabljamo v zemlji, obrišemo prst, ga spremo z vodo in posušimo. Shranjujemo ga na suhem. Leseni ročaji orodja se na vlagi ali dežju napijejo vode. Zaradi vlaženja in sušenja se bo ročaj deformiral, njegova površina pa bo postala hrapava. Če orodja dalj časa ne bomo uporabljali, ga pregledamo, očistimo in kovinske dele namažemo z oljem, ki jih bo varovalo pred rjavenjem.

Vrtne škarje, žage in kosilnice

Za obrezovanje jagodičevja, sadnega drevja, pa denimo tudi vrtnic potrebujemo kakovostne sadjarske ali podobne vrtne škarje. Pri njih se ne splača varčevati; cenene kmalu ne bodo naredile več ravnega reza na lesu rast­line, s čimer bomo povečali možnost vdora bolezni. Dolge vrtne škarje za obrezovanje žive meje je zdaj večinoma že nadomestilo električno ali baterijsko električno orodje. Tudi rezila na vrtnih škarjah in žagah moramo redno pregledovati, jih po potrebi nabrusiti, predvsem pa po vsaki uporabi razkužiti s špiritom, da se na njih ne bi zadrževali povzročitelji bolezni.

Če imamo poleg zelenjavnih gredic na vrtu tudi zaplato trate, potrebujemo klasično kosilnico ali vsaj koso z vrtečo se nitko, ki je praktična tudi za teže dostopne predele. Za površine bliže hiši so primerne kosilnice, ki jih s kablom priključimo na električno omrežje, za večje trate pa bencinske ali akumulatorske, ki so tišje in ne onesnažujejo okolja.