Poleg naštetih vrtnin so rastline kratkega dne še mnoge druge, denimo endivija, radiči, sladki komarček, motovilec, gomoljna zelena, iz široke skupine kapusnic oziroma križnic pa poleg zelja in ohrovtov tudi nadzemna kolerabica, cvetača, brokoli, različne vrste redkve in repa. V nadaljevanju se bomo posvetili predvsem tistim, za katere sta v naših krajih primerna zgodnjepomladanska setev oziroma sajenje.

Med njimi je tudi več sort solate, s setvijo katere slovenski vrtičkarji še posebno hitijo. Za solatno seme resda velja, da kali že pri temperaturi 5 °C, vendar je priporočljivo, da je čim bolj sveže, saj s starostjo izgublja energijo kaljivosti, ki je pri nizkih temperaturah odločilnega pomena. Dve ali več let staro seme je torej bolje prihraniti za setve, ko se zemlja ogreje vsaj na 10 °C. Za primer, v ponedeljek, 23. marca, ko članek oddajamo v tiskarno, so temperature zemlje v globini pet centimetrov v Biljah pri Novi Gorici 5,9 °C, v Ljub­ljani 6,3 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 5,1 °C in v Rakičanu pri Murski Soboti 2,8 °C. Še prej kot setvam zgodnjepomladnih sort solate se na vrtu posvetimo sajenju čebule, šalotke, spomladanskih sort česna, sajenju pora in sadik gomoljne zelene, če niso prišle iz pretoplih rastlinjakov.

Prav tako že sejemo bob in grah, saj kalita že pri temperaturah zemlje 5 °C. Bob sejemo na stalno mesto do začetka aprila (in potem spet konec julija) ali pa v tem času posadimo sadike, ki jih je pri nas že mogoče kupiti. Z zgodnjo setvijo boba se izognemo njegovim najpogostejšim sovražnikom, čokoladni plesni in ušem. Visoki grah sicer lahko sejemo vse do junija, nizkega celo do avgusta, vendar je pri poletnih setvah veliko več možnosti, da ga napade pepelasta plesen. Za obe stročnici velja, da ju ne gnojimo s hlevskim gnojem. Nizkega graha sploh ni treba gnojiti, visokemu lahko dodamo domači kompost (1 l/m²), malo bolj »lačnemu« bobu zakopljemo v tla 2 l/m² domačega komposta. V primerjavi z drugimi stročnicami, ki gredo v triletnem kolobarju na zadnjo poljino, to je tisti del, ki smo ga s hlevskim gnojem pognojili pred dvema letoma, posejemo bob na drugo poljino, se pravi tja, kjer smo lani gojili kapusnice oziroma križnice, bučnice ali plodovke, ki smo jim prej jeseni pognojili s hlevskim gnojem.

Čebula, šalotka, česen, por

Čebula, šalotka in česen so posebno občutljivi na gnojenje s hlevskim gnojem. Tega naj ne bi na gredici uporabili vsaj dve leti. Tudi brez vsakršnega dodajanja hranil bodo lepo uspevali. Le por bo hvaležen za zmerno gnojenje z domačim kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Komposta uporabimo največ 1,5 l/m², pri kupljenih gnojilih pa polovico priporočenega odmerka.

Kot rečeno, se pri čebulnicah koreninski sistem razvija pri nizkih temperaturah in v kratkem dnevu. Šalotko in čebulo sadimo najpozneje aprila. Nekateri to počnejo šele maja, da bi se izognili čebulni muhi, vendar je pri tako pozno posajeni čebuli več težav s skladiščenjem. Napad čebulne muhe je pri nas najizrazitejši sredi aprila, pozneje pa ima še dve generaciji konec maja in oktobra. Leže jajčeca na nadzemni del, njene ličinke pa se pozneje zavrtajo med luskoliste. Podobna škodljivca sta česnova muha in porova zavrtalka, za vse pa se je pokazalo, da pri nas lahko napadejo različne čebulnice, ne glede na ime. V preteklih letih so naleti porove zavrtalke ponekod v Sloveniji naredili več škode na poru spomladi, spet drugje jeseni. Najbolj zanesljiva zaščita pred temi škodljivci je prekrivanje z agrokopreno ali gostimi protiinsektnimi mrežami, ki jih je treba namestiti na precej visoko oporo, da ne poležejo listov. Za to je treba poskrbeti pred naletom in razmnoževanjem škodljivcev (opozorila lahko poiščete na spletnih straneh Kmetijsko-gozdarskih zavodov v Sloveniji). Nekoliko pomaga tudi soseščina korenčka v bližini čebulnic ali mešan posevek z njim, saj muham smrdi, medtem ko rumene lepljive plošče niso zadostna zaščita.

Križnice

Med pridelkom, ki ga bomo med prvimi pobrali z gredic, bo gotovo redkvica, ki ima kratko rastno dobo. Tako kot druge vrste redkve jo lahko sejemo zelo zgodaj, če to storimo že februarja, jo pokrijemo z agrokopreno. Tudi jeseni posejana bo hitro dala pridelek. Redkvico lahko sicer gojimo tudi poleti, vendar bo ostrejšega okusa, in če je ne bomo redno oskrbovali z vodo, puhla. Poleti njene liste napada bolhač, ki mu ustreza zaskorjena zemlja. Do pobiranja redkve (tudi črne redkve) potrebujemo okrog 100 dni, zato jo ponavadi sejemo od začetka julija do srede avgusta. Redkvica zraste tako hitro, da je ne gnojimo, pa tudi za redkev zadostujejo hranila, ki so v zem­lji ostala od prejšnjega posevka, za katerega smo gredo pognojili.

Čeprav uživamo pri rukvici drug del rastline kot pri redkvi, spada v isto družino vrtnin, med križnice. To zlahka ugotovimo že po značilni obliki semena in po tem, da ima istega škodljivca, bolhača, ki poleti pridno luknja njene liste. Bolhaču se izognemo, če rukvico sejemo spomladi in jeseni, ko je najugodnejši čas zanjo. Kali in liste napravi zelo hitro, zato jo lahko sejemo večkrat sproti, lahko pa liste starejših rastlin tudi obiramo. Rukvico poleti senčimo, zalivamo, rahljamo zemljo in jo pred bolhači ščitimo z zatesnjeno pokrivko iz agrokoprene.

Od drugih križnic zgodaj presadimo na prosto sadike nadzemne kolerabice in zgodnjega zelja, ki preneseta nizke temperature. Kolerabica naredi nadzemne gomolje dokaj hitro in jih pobiramo, ko so debeli okrog pet centimetrov, pozneje začne leseneti, medtem ko za zgodnjepomladno sajenje posadimo sadike takšnih sort zelja, ki imajo zelo kratko rastno dobo. Razlike so zelo velike: od presajanja do pobiranja lahko traja od 50 do 180 dni.

Sadike nadzemne kolerabice presajamo na prosto, ko dnevne temperature zraka dosegajo 10 °C, ponoči pa ne padejo pod 5 °C. Do konca aprila je čas za presajanje brokolija in cvetače na gredice.

Brokoli navadno dozori tri mesece po sajenju, podobno cvetača, vendar je čas zelo odvisen od sorte. Obe vrtnini potrebujeta veliko hranil in ju posadimo na gredico, ki smo jo jeseni pognojili s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Gojenje brokolija je lažje, rože so manj občutljive na sončne žarke in visoke temperature, poleg tega se rastlina, potem ko ji odrežemo glavno rožo, lahko obraste z manjšimi rožami.

Solate

Za najzgodnejše pomladno sejanje sta od mehkolistnih solat primerni sorti atrakcija in majska kraljica, ki ju lahko pridelujemo tudi jeseni. Spomladi majsko kraljico sejemo do začetka, atrakcijo pa do sredine aprila. Od krhkolistnih sort sejemo najprej braziljanko, ameriško rjavko, bistro, vegorko in posavko (zadnje tri so prezimne sorte, ki jih lahko za spomladansko pridelavo sejemo že jeseni). Tudi krhkolistno sorto gentilino, ki namesto glavic naredi rozete, lahko sejemo že zgodaj spomladi (in vse do septembra). Malo pozneje sejemo krhkolistni ljubljansko ledenko in ledo, in sicer do konca maja, potem pa spet jeseni. Pri nakupu novih, še ne poznanih sort solat, ki jih je tudi v domači semenski ponudbi čedalje več, čas setve vedno preverimo na semenski vrečici. Poleg sort, ki jim prijata kratek ali dolg dan, obstajajo tudi nevtralne.

Kot rečeno, je minimalna temperatura zem­lje za setev zgodnjih solat 5 °C, enako velja za presajanje sadik na prosto. Razširjeno je pokrivanje gredic s kopreno, vendar ta sadike zavaruje pred mrzlim zrakom, pri kaljenju semena pa ne pomaga, saj zemlje ne ogreje.

Ker imajo vse solate kratko rastno dobo, ne porabijo veliko hranil, zato gredic zanje ni treba posebej gnojiti, nasprotno, preveč pognojena zemlja je lahko tudi razlog za težave. Zelo prija denimo koreninskim ušem.