4. 5. 2017 | Besedilo: J. B. | Fotografije: arhiv podjetij
toplotne črpalke, geotermalne črpalke, toplotne črpalke zrak/voda
Toplotne črpalke: Različni motivi za odločite
4. 5. 2017 | Besedilo: J. B. | Fotografije: arhiv podjetij
toplotne črpalke, geotermalne črpalke, toplotne črpalke zrak/voda
Pri odločitvi, kakšen ogrevalni sistem vgraditi ali s kakšnim zamenjati starega, okoljsko ozaveščenim investitorjem veliko pomeni, da toplotne črpalke tri četrtine energije za svoje delovanje dobijo brezplačno, iz obnovljivih virov v bližnji okolici. Energijo, shranjeno v zunanjem zraku, podtalnici in zemlji, namreč pretvorijo v energijo za ogrevanje prostorov ali sanitarne tople vode. Spet druge vlagatelje prepričajo zgolj prihranki, saj toplotne črpalke za svoje delovanje porabijo občutno manj električne energije, kot pa oddajo toplotne.
Tako različne motive v prid trenutno tudi v Sloveniji najbolj »vroči« obliki ogrevanja so potrdili tudi naši sogovorniki, ki smo jih prosili, naj povzamejo prednosti najnovejših tehnologij in izdelkov.
Proizvajalcem vseh tipov teh naprav (voda/voda, zemlja/voda, zrak/voda) je skupno, da si prizadevajo za daljšo življenjsko dobo naprav, čim boljše krmiljenje z upravljanjem in nadzorom na daljavo, manjšo hrupnost, predvsem pa čim bolj učinkovito delovanje, izraženo z grelnim številom (COP) oz. razmerjem med porabljeno električno energijo in oddano toploto. Čeprav so dolgoročno veliko ugodnejša možnost toplotne črpalke (TČ) tipa zemlja/voda, se velika večina uporabnikov v Sloveniji odloči za tip zrak/voda, ki zahteva manjši poseg tako v okolje kot denarnico. Seveda moramo pri tipu zemlja/voda in voda/voda na parceli v bližini hiše na razmeroma veliki širini ali globini razpeljati vode, ki nato uporabljajo geotermalno energijo, za sistem zrak/voda pa zadostuje že malce večji prostor na dvorišču za postavitev izmenjevalnika.
Geotermalne črpalke
Yasin Jodeh iz podjetja Atlas trading iz Vojnika, ki na slovenskem trgu ponuja TČ švedskega proizvajalca Thermia, je opozoril prav na konstantno ugodne delovne razmere, v katerih delujejo geotermalne črpalke, katerih del so bodisi horizontalni zemeljski kolektor, vertikalna geosonda ali tokokrog podtalne vode. Geotermalne TČ namreč ne glede na zunanje okolje delujejo na hladni strani v temperaturnem območju med 0 in 10 °C, na topli strani pa po potrebi od 35 °C za talno ali 50 °C (ali več) za radiatorsko ogrevanje in toplo sanitarno vodo, medtem ko mora denimo TČ zrak/voda pozimi pri ekstremno nizkih temperaturah proizvesti največ energije, v poletni vročini, ko morajo greti sanitarno vodo na visoko temperaturo, pa je »hladna« stran krogotoka zelo vroča, kar zelo obremenjuje sestavne dele.
Toplotne črpalke zrak/voda
Drugi naši sogovorniki so se osredotočili na TČ tipa zrak/voda, bodisi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode bodisi samo za sanitarno vodo.
Samo ogrevanju sanitarne vode je namenjena TČ Smax podjetja Kronoterm iz Braslovč, ki je marca na švicarskem inštitutu WPZ dosegla najboljši rezultat med testiranimi sanitarnimi toplotnimi črpalkami znotraj svoje kategorije. Segreje lahko do 576 litrov vode naenkrat, in sicer brez drugih grel. Takšna kapaciteta je primerna predvsem za zelo velika gospodinjstva, z osmimi do desetimi člani, ki večkrat na dan porabijo veliko vode, npr. za kopalno kad, ali pa imajo bazen. Vezava več črpalk hkrati omogoča uporabo v večjih turističnih in drugih objektih. Grelno število naprave (COP) po standardu EN 16147:2017 je 3,85, po standardu EN 16147:2017 pa 3,20. Njena toplotna moč je 4 kW, maksimalna grelna moč (z dvema dodatnima grelcema) pa 8 kW. Barbara Guček iz Kronoterma kot njeni dodatni prednosti navede še majhno hrupnost, 60 dB(A) na oddaljenosti en meter, kar je primerljivo z večino manjših sanitarnih toplotnih črpalk, in posebno izvedbo protilegionelne zaščite, pri kateri se ves volumen vode pregreje na nastavljeno temperaturo. Mogoče jo je kombinirati z drugimi viri ogrevanja.