Kdaj je ugoden čas za nakup energentov?

Načeloma velja, da je gorivo pametno kupiti po koncu kurilne sezone, ko je povpraševanje manjše in ponudba večja. Takrat so večinoma cene malo nižje, ne velja pa to v vseh primerih. Pri kurilnem olju lahko na ceno bolj vplivajo nepredvideni politični, ekonomski ali tečajni dogodki kot pa ponudba in povpraševanje na mednarodni borzi. Enako velja za utekočinjeni naftni plin (UNP), morda le z majhnim zamikom.

Pri lesni biomasi je drugače. Pri tem gorivu nismo odvisni od mednarodnih dogajanj. Cene drv, peletov in sekancev se oblikujejo na domačem trgu glede na ponudbo in povpraševanje. Zato je najbolje lesno biomaso kupiti spomladi, denimo maja, in najpozneje do avgusta. Predvsem pri lesnih peletih in sekancih so spomladi in poleti znatni popusti. Po nedavni vremenski katastrofi lahko pričakujemo, da bodo predvsem sekanci cenejši, pri peletih pa je treba paziti na kakovost; podrto drevje je slabše kakovosti, zato so lahko tudi peleti narejeni iz takšnega lesa, predvsem pa njihovo kakovost poslabša lubje. V vsakem primeru morajo biti peleti in sekanci čim bolj suhi, za drva pa je priporočljivo, da se po možnosti eno leto sušijo zunaj na zraku, če ob nakupu niso suha. Če imamo negospodaren energent in tudi tak sistem ogrevanja, ga je najbolje čim prej zamenjati z varčnim.

Gibanje cen kurilnega olja

Med fosilna goriva štejemo tudi ekstra lahko kurilno olje (ELKO), ki je še vedno najbolj razširjeno gorivo, čeprav je eden najbolj negospodarnih in ekološko spornih energentov. Okolje onesnažuje s prevelikimi izpusti toplogrednih plinov, ogljikovim dioksidom, žveplom ... Kurilno olje, ki ga uvažamo, ni gorivo prihodnosti in tudi država poskuša s finančnimi spodbudami Eko sklada, ki so namenjene za naložbe v obnovljive vire energije, zmanjševati njegovo rabo. Poleg tega je med najdražjimi gorivi in se še draži. Zanimivo in koristno je tudi vedeti, kako se bodo gibale cene energentov v prihodnje.

Ekstra lahko kurilno olje je fosilno gorivo z omejenimi zalogami. Te se postopoma zmanjšujejo, še posebno zaradi velikih potreb hitro rastočih gospodarstev Kitajske, Indije, Brazilije itd. Znano je, da so med vsemi fosilnimi gorivi najmanjše prav zaloge kurilnega olja. Ocene so zelo različne in se spreminjajo, a po zadnjih je tega energenta dovolj še za približno 50 let. Z manjšanjem zalog je pričakovati, da bo cena še bolj naraščala. Poleg tega je cena nafte zelo obču­tljiva na svetovna politična in ekonomska dogajanja, na tečaj ameriškega dolarja, na ponudbo in povpraševanje v svetu. Zato prevladuje prepričanje, da se bo od vseh fosilnih goriv najbolj dražilo ELKO, k temu pa bo pripomoglo tudi zaostrovanje ekološke problematike.

Tudi kratkoročno gledano je treba računati, da bodo cene kurilnega olja rasle, pri tem pa so mogoča manjša ali večja nihanja zaradi zgoraj navedenih razlogov. Taka nihanja so bila značilna tudi v zadnjih nekaj letih.

Če pogledamo gibanje cen kurilnega olja v zadnjih 15 letih, ugotovimo, da je bila prvih pet let rast cen večja (za 3,9-krat), zadnjih 10 let pa za okoli dvakrat. Največji skok, za 85 odstotkov, se je zgodil v letih 2007 in 2008, nato je sledil padec v letih 2008 in 2009, in sicer za približno polovico v enem letu. Od leta 2009 se je kurilno olje znova podražilo skoraj za 100 odstotkov (glej graf). Podrobnejši podatki so na spletu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (www.mgt.gov.si) po mesecih za sedem let nazaj.

Vsi ti podatki potrjujejo zgoraj navedene napovedi, ki pa so tvegane in nikoli ne morejo biti zanesljive. Zato od pristojnih inštitucij ni mogoče dobiti nobenih ocen za gibanje cen v prihodnje.

Gibanje cen drugih energentov

Cene utekočinjenega naftnega plina (UNP) z majhnim zaostankom sledijo podražitvam kurilnega olja, saj gre za stranski produkt proizvodnje naftnih derivatov. Poleg elek­trične energije je to najdražje gorivo in je tudi kot sistem ogrevanja negospodaren, zato ga vedno manj uporabljamo. Po koncu kurilne sezone cena običajno pade, sicer pa lahko v prihodnje pričakujemo podobne podražitve kot pri kurilnem olju. Vpliv ponudbe in povpraševanja je pri UNP večji kot pri kurilnem olju.

Zemeljski plin kot fosilno gorivo in neobnov­ljivi vir energije še vedno razumemo kot gospodaren sistem ogrevanja, a le, če vgradimo kondenzacijski grelnik oziroma kotel in če je naložba vanj relativno nizka. Cena se vsak mesec usklajuje, vendar je zaradi močne konkurence zadnja leta izredno ugodna. Cene plina se trenutno skoraj ne povečujejo in tako ugodno stanje pričakujemo še naprej v tem letu, ker je mogoče sklepati pogodbe celo za fiksno ceno. Kot gorivo je zemeljski plin za zdaj 33 odstotkov cenejši od kurilnega olja, kot sistem ogrevanja pa za polovico, če primerjamo star energijsko potraten oljni kotel s kondenzacijskim na zemeljski plin.

Lesna biomasa, ne glede na to, ali se ogrevamo s peleti, poleni ali sekanci, je kot obnovljivi vir energije in kot sistem ogrevanja zelo gospodarna, zato ima tudi v prihodnje velik potencial. Več kot polovico ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi, ki so slabo izkoriščeni. Lesna biomasa je ekološko zelo sprejemljiva in kot energent poceni. Tudi cene so v primerjavi z drugimi kar stabilne in ugodne.

Toplotne črpalke so sistemi, ki za ogrevanje del energije pridobijo iz obnovljivih virov energije, del pa iz električne energije in so v vseh izvedbah gospodarne. Še posebno izvedbe voda/voda in zemlja/voda z monovalentnim obratovanjem, s katerim zadostijo vsem potrebam po ogrevanju stavbe. Vedno bolj razširjene so toplotne črpalke tipa zrak/voda, ki pa so manj učinkovite zaradi bivalentnega obratovanja. Ta namreč zahteva še dodaten vir energije v času zelo nizkih zimskih zunanjih temperatur. Zaradi toplotnih črpalk se v gospodinjstvih znatno povečuje raba električne energije, kar pa ni preveč zaželeno z vidika rabe primarne energije. Zaradi velikanske škode na daljnovodih ob letošnji vremenski ujmi lahko pričakujemo višje cene omrežnine za elektriko.

OPOMBA: V stolpcu 5 in 6 nam jo je zagodel tiskarski škrat. Manjka grelno število in koristna energija za TČ zrak/voda, ki sta 3,4 in 0,056. Pravilne vrednosti za TČ zemlja/voda so 3,7 in 0,044, za TČ voda/voda pa 4,5 in 0,035.

V večstanovanjskih stavbah je sistem daljinskega ogrevanja nedvomno najboljša izbira, saj je po današnjih cenah cenejši od sistema na zemeljski plin s kondenzacijskim kotlom. Občine počasi povišujejo cene, odvisno od vhodnega energenta. Poudarjam, da po dosedanjih izkušnjah manjše spremembe cen energentov bistveno ne odstopajo od podatkov iz tabele in so lahko v pomoč pri izbiri sistema ogrevanja. Cene energentov in sistemov ogrevanja so navedene v spodnji tabeli, medsebojna razmerja energentov in sistemov pa lahko izračunate sami s pomoč­jo stolpcev 4 in 6.

-----

Kurilna sezona se še ni končala in marsikdo o ogrevanju in energentih vsaj nekaj mesecev ne želi razmišljati. Čeprav je to razumljivo, pa je po drugi strani zelo pametno, da se na novo kurilno sezono začnemo pripravljati že zdaj. Razloga sta vsaj dva. Prvi je zagotovo čas nakupa nove zaloge kuriva. Strokovnjaki na podlagi analize cen preteklih let in izkušenj svetujejo, da o tem razmišljamo že zdaj. Drugi razlog pa je posodobitev ali menjava ogrevalnega sistema in morda tudi energenta. Če načrtujete novo ogrevanje v naslednji kurilni sezoni, morate o njem razmišljati že zdaj. Odločitev, ali nov sistem ali posodobitev, zahteva svoj čas, potem je treba najti pravega ponudnika, se z njim dogovoriti o izvedbi in na koncu kupiti še energent, mraz bo še prehitro spet trkal na vrata. V aprilskih izdajah priloge Deloindom bomo zato pisali o ogrevanju. Kako se pripraviti na novo sezono, kdaj in kako posodobiti ogrevalni sistem, kako lahko zmanjšamo račune za ogrevanje in tudi o sodobnih ogrevalnih sistemih v toplot­no dobro izoliranih novogradnjah.