Pri prenovi večstanovanjske stavbe so postopki odločanja in dolžnosti upravnika ter morebitnih izbranih predstavnikov etažnih lastnikov predpisane. Zato se za prenovo fasade nikakor ne more odločiti le manjša skupina posameznikov, saj je potreben odstotek za tako odločitev zakonsko določen. Vsekakor pa v nadaljevanju  investicijo in vse, kar zraven sodi, vodi nekdo iz nadzornega odbora skupaj z upravnikom.

Vsebina pogodbe in obseg izvedenih del v okviru prenove fasade morata biti na vpogled vsem lastnikom in to ne more biti skrivnost.

Etažni lastniki pa se morajo zlasti v primerih, kot je opisan, aktivno angažirati v vseh fazah; v primeru sumov na nepravilnosti (pri »stanovanjskih«, ne gradbenih zadevah) pa nemudoma pozvati stanovanjsko inšpekcijo k ukrepanju.

Iz zastavljenega vprašanja ni mogoče razbrati, ali so na večstanovanjski stavbi zastekljeni vsi balkoni že v osnovi in ali so jih zasteklili le nekateri ali vsi stanovalci. Navedeni tudi niso tip/vrsta in topotne lastnosti zasteklitve in način vgradnje ter sestava ostalih obodnih površin balkona in ali so balkoni tudi dodatno toplotno zaščiteni oz. toplotno izolirani v sklopu fasade.

Ker je precej razširjeno prepričanje, da z energetsko prenovo poslabšujemo bivalne pogoje, kot npr. v konkretnem primeru navajate nastanek kondenzata, podajamo nekoliko širši odgovor.

Ukrepi in rešitve pri energetski prenovi na ovoju stavbe morajo biti celostno načrtovani, zato je zelo priporočljivo, da se najprej pristopi k izdelavi projekta energetske prenove stavbe ali na kratko PEP, v katerem se analizira in predvidi nabor ukrepov z rešitvami, ki so za dano stavbo najustreznejši z vseh vidikov, od tehnično-tehnoloških, gradbenofizikalnih, okoljskih do družbenih in finančnih.

Energetska prenova stavbe torej mora biti celovito načrtovana in skrbno izvedena, saj le tako izboljšamo bivalne pogoje, povečamo bivalno udobje in ugodje ter pripomoremo k učinkovitejši rabi energije, nižjim stroškom, hitrejšemu razogljičenju stavbnega fonda (stavbe so velik generator emisij toplogrednih plinov) in posledično blaženju podnebnih sprememb. To so tudi strateški cilji in zaveze na ravni EU in Slovenije. Država z različnimi mehanizmi spodbuja tovrstne ukrepe, npr. povratne in nepovratne finančne spodbude Eko sklada, niz akcij v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor.

Najpogostejši vzroki za nastanek kondenzata v prostorih so nerešeni toplotni mostovi, neustrezne toplotne lastnosti konstrukcij in drugih elementov (npr. okna), nepravilno oz. nezadostno zračenje (previsoka vlažnost zraka) in ogrevanje (prenizke ali nekonstantne temperature zraka in obodnih površin).  

Če v konkretnem primeru ni bila predvidena ali izvedena dodatna toplotna zaščita balkonov, saj morajo biti v celoti »oviti« v dodatno toplotno zaščito oz. v toplotno izolacijo, imate toplotni most in s tem idealno mesto za nastanek kondenzata. Enako velja za zasteklitev, ki je lahko v vašem primeru neustrezna (npr. toplotne lastnosti) in še nestrokovno vgrajena. 

V konkretnem primeru je lahko vzrok za nastanek kondenzata tudi neprimerno oz. nezadostno prezračevanje zastekljenega balkona, ker iz prostorov za balkonom, npr. kuhinja ali dnevna soba (ni navedeno), stalno prehaja topel in vlažen zrak, torej se »iztrošen« zrak ne zamenja v celoti oz. prezračevanje ni ustrezno rešeno.

Naravno zračenje ne pomeni odpiranja oken 2-4 krat dnevno po 10 minut, temveč po potrebi oz. je odvisno temperature in vlažnosti zraka. Zato priporočamo namestitev vlagomera s termometrom za redno spremljanje teh dveh parametrov. Ker navajate, da voda kar teče po šipah in zidovih, so možni vzroki prenizka temperatura in previsoka relativna vlaga zraka in/ali neprimeren režim prezračevanja v kombinaciji s slabimi toplotnimi karakteristikami zasteklitve in drugih elementov balkona.

Če na kratko povzamemo, velja, da mora biti zastekljeni balkon ustrezno dodatno toplotno zaščiten, zasteklitev mora imeti ustrezne toplotne karakteristike, pri čemer morajo biti rešeni vsi morebitni toplotni mostovi. Na balkonu moramo vzdrževati primerno temperaturo zraka in obodnih površin ter poskrbeti za primerno vlažnost zraka. Na ustrezen način mora biti rešeno tudi prezračevanje zastekljenega balkona in prostora za balkonom (kuhinja ali dnevna soba).  

Odgovarja: Neva Jejčič

arhitektka, vodja svetovalne in razstavne dejavnosti pri GI ZRMK