Zato ne dovolite, da bi okenske police samevale, ker bi zanemarili svoje lončnice. Tudi nanje namreč vplivajo pomanjkanje dnevne svetlobe, suh zrak in mrzel prepih. Rastlinam  zagotovite ustrezno nego in pozornost v vseh letnih časih ter jim omogočite, da se čim bolje prilagodijo spremembam.

Niso vse enake

Raznolike rastlinske vrste potrebujejo različno oskrbo še posebej v času, ko od zunaj v notranjost pritiska čedalje hujši mraz. Pozanimajte se, kaj vaše rastline potrebujejo in upoštevajte vsaj nekaj osnovnih nasvetov.

PREBERITE ŠE: SVETLOBA - RASTLINE JO VIDIJO DRUGAČE KOT LJUDJE

Primerna temperatura

Pozimi  stanovanjske prostore ogrevamo, a višja temperatura (in s tem povezana nižja zračna vlažnost), večini sobnih rastlin ne ustreza.  Višje temperature in suh zrak težje prenašajo na primer ciklame,  azaleje,  primule, medtem ko topli prostori bolj ugajajo kalanhojam, kristusovem trnu, flamingovcu, afriški vijolici … Nekoliko višje temperature ustrezajo tudi orhidejam falenopsisom, a bodo bolje uspevale in uživale ob višji zračni vlažnosti. Pomembno pa je, da rastlin ne postavljate direktno ob vir ogrevanja ali v bližino vhodnih vrat oziroma oken, kjer so ob odpiranju izpostavljene vdoru hladnega zraka.

Dovolj svetlobe

Dovolj dnevne svetlobe je ključnega pomena za dobro rast in zdravje sobnih rastlin. Ker jo je v hladnejših mesecih precej manj, se pozanimajte, katerim morate posvetiti več pozornosti.  Za svetlobo manj zahtevne so zamija, taščin jezik, zmajevka, navadna monstera in še nekatere druge.

Rastlinam, če je le mogoče, zagotovite prostor ob južnih (kaktusi, sočnice) in zahodnih oknih (tropske palme idr.) ter jim tako omogočite boljšo osvetlitev. Premikanje večjih in težjih loncev v bližino oken si olajšajte z uporabo stojal in podstavkov za rastline na kolesih. 

Vlaženje

Nevarnost, ki pozimi preži na sobne rastline, je prenizka zračna vlažnost. Ker prostore ogrevamo, se tej težavi težko izognemo, zato jim je treba priskočiti na pomoč. Ena izmed možnosti je, da v večji lonček postavite manjši lonček, v katerem je rastlina. V vmesni prostor nasujte šoto, mivko ali mah, ki naj bodo vedno vlažni. Poskrbite le, da imata tako notranji kot zunanji lonec drenažne odprtine, s čimer boste preprečili nabiranje vode na dnu zunanjega lonca, kar bi lahko povzročilo gnilobo rastlinskih korenin.

Lahko pa se znajdete tudi drugače. Vzemite nizek podstavek, na katerega natrosite manjše kamenčke, nanje pa postavite lonček s sobno rastlino. Na dno podstavka nalijte plast vode, a le do višine kamenčkov (bodite pozorni, da voda ne bo dosegla lončka).

Rastlinam lahko pomagate tudi tako, da jih škropite s postano vodo, vendar je nasvet primeren predvsem za tiste z gladkimi listi, neprimeren pa za cvetove in liste, pokrite z dlačicami, kakršne ima afriška vijolica. A treba je vedeti, da bi za dober in viden učinek to morali početi večkrat dnevno, saj zaradi ogrevanja vlaga hitro izhlapi.  Prav tako vam bo rastlina hvaležna, če jo boste postavili ob sobno fontano ali vlažilnik zraka.

Zaradi (pre)nizke zračne vlažnosti v ogrevanih prostorih lahko rastlinam začnejo rumeneti in rjaveti listne konice ali robovi listov, zato se potrudite in jim omogočite čim boljše pogoje za zdravo rast. Suh zrak bodo težje prenašale ščitovka, samolist ali spatifil, kalateje, orhideje itd., lažje pa na primer sočnice ali rastline z zadebeljenimi listi in povoščenimi listi, kot je taščin jezik.

Odstranite prah

Prah na rastlinah vpliva na njihovo zdravje in rast, zato poskrbite, da boste rastlino vsake toliko očistili. Prah namreč zamaši pore na listih, zaradi česar rastlina težje dobi ustrezno količino svetlobe za fotosintezo in je bolj občutljiva za bolezni in škodljivce.  

Ne pretiravajte z zalivanjem in gnojenjem

Čeprav zveni nenavadno, lahko nekatere vrste sobnih rastlin pozimi zalivate manj, čeprav  je v prostoru bolj suh zrak. Mnoge rastline v zimskih mesecih, ko je svetlobe manj, rastejo počasneje ali celo mirujejo. Ravno zato potrebujejo manj vode in ne dehidrirajo tako hitro, kot bi morda mislili. S prekomernim zalivanjem lahko naredite več škode kot koristi, saj lahko pretiravanje z vodo, ki pod lončkom zastaja, povzroči gnitje korenin. Priporočljivo je, da v hladnejšem delu leta uporabljate manj gnojil in da upoštevate različnost rastlinskih vrst, saj so nekatere rastline bolj odporne na sušo (na primer kaktusi) kot na primer praproti in druge rastline iz tropskih krajev.