Ne glede na razlike med njimi, mora biti prostor dovolj svetel, da v njem lahko beremo, dlje kot dva metra od okna je za rastline pretemno. Vendar se lahko tudi v bližini okna svetlobne razmere bistveno razlikujejo.

Količine sončne svetlobe na prostem, denimo na vrtu, ne moremo primerjati z razmerami v stanovanju, saj je zaradi lastnosti zasteklitve tudi tik ob oknu manj svetlobe kot pred njim na zunanji strani. Poleg tega rastline dobivajo sončno sevanje le poševno in od strani, medtem ko so na prostem osončene tudi od zgoraj. Količino svetlobe, ki jo dobi rastlina, zmanjša tudi polprosojna zavesa na oknu. Ima pa tudi pozitiven vpliv, saj zlasti na južni strani varuje rastline ob oknu pred sončnimi ožigi.

Svetloba je za rastline ključnega pomena, saj s pomočjo sončne energije in hranil iz substrata same proizvajajo snovi, ki jih potrebujejo za rast. Moč svetlobe hitro upada proti notranjosti prostora in je meter od okna že pol manjša kot zunaj. Vendar so sobne rastline človekove sopotnice že stoletja, mnoge izhajajo iz pragozda, kjer dobijo malo neposrednega sončnega obsevanja, zato uspevajo tudi v bivalnih prostorih. V prispevku smo jih glede na potrebo po svetlobi razdelili v dve osnovni skupini. Ker so nekatere rastline bolj prilagodljive, bomo nanje lahko naleteli v obeh skupinah.

Pomanjkanje svetlobe pozimi

Sobne rastline pogosto trpijo pomanjkanje svetlobe pozimi, na kar lahko sklepamo po bolj bledih listih in pretegnjenosti. Takrat jih lahko z bolj senčnih oken prestavimo na okna, kjer je več svetlobe, in jim tako zagotovimo boljše razmere za rast. Če te možnosti nimamo, je zelo napak, če bi jim hoteli pomagati z dodatnim gnojenjem. Pomanjkanje svetlobe pri rastlinah namreč pomeni tudi slabše črpanje hranil, v tem primeru je torej gnojenje brez učinka, saj se vsa dodana hranila le kopičijo v substratu.

Umetna osvetlitev

Če je v stanovanju tudi v bližini oken podnevi zelo mračno ali želimo imeti rastline sredi prostora, si lahko pomagamo z umetno osvetlitvijo, ki po spektru svetlobe ustreza potrebam rastlin. Razsvetlitev prostorov, ki ustreza ljudem, namreč ne more zagotoviti optimalnih razmer za naše lončnice, zato kupimo namenska svetila za rastline.

Za neposredno sončno svetlobo

Sobne rastline, ki potrebujejo največ direktne sončne svetlobe, postavimo ob južno in vzhodno okno, kjer bodo žarki padali na njene liste. Kljub temu predvsem poleti pazimo, da niso tik ob šipi, saj bi ta lahko delovala kot leča in bi jim povzročila sončne ožige v obliki temnih lis. Neposredna sončna svetloba ustreza kaktusom, sočnicam (Euphorbia, eševerijam, netreskom, alojam, agavam, krasulam, koraldastemu grintu, kalanhojam), pa tudi sobnim citrusom, krotonu, hibiskusu, pisanolistnim koprivam, pelargonijam, kliviji, sagovcu, taščinemu jeziku, slonovim nogam, tradeskancijam, jukam, dracenam, fikusu benjaminu …  

Ne potrebujejo neposredne sončne svetlobe

Sobne rastline, ki uspevajo z manj svetlobe, lahko stojijo nekaj korakov proč od okna. Primerni prostori za postavitev teh rastlin so police severnih oken, prostor pred okni, ki jih senčijo drevesa ali nasproti stoječe stavbe, mizica nekaj korakov od okna ipd. Nekaj korakov proč od okna tako lahko postavimo monstere in filodendrone, ki ne prenesejo neposredne sončne svetlobe. Podobne potrebe imajo zamifolije, difenbahije, peperomije, pileje, asparagusi, kraljeve begonije, aralije in flamingovci. Taščin jezik in fikus benjamin sta tako prilagodljivi sobni rastlini, da uspevata tako na mestih z neposredno sončno svetlobo kot brez nje. Nasploh imajo fikusi radi bolj svetla mesta, a ne neposrednega sonca; večje svetlobne potrebe imajo tisti s pisanimi listi. Med sobnimi rastlinami, ki za svetlobo niso zahtevne, se pogosto omenjajo tudi venerini lasci, luskaste praproti, falenopsisi, kalateje, afriške vijolice, kencije in koralni kaktusi.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Delozlom: Instagram profil, ki razkriva slovensko bedo