Lanska suša je prizadela več delov države, najbolj je prizadela jugovzhod države. Močan vpliv je imela v kmetijstvu, prizadela je predvsem poljščine, vključno z zelenjadnicami na njivah in travinje.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je ob avgustovskem ogledu posledic suše v jugovzhodnem delu države dejala, da bo škoda za celo Slovenijo lahko še večja, kot je bila leta 2003, ki je znana kot največja suša v zadnjih 20 letih. Po letu 2003 je bila to že šesta suša po vrsti. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2013 se je ustavila pri 106,2 milijona evrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v skladu s sklepom vlade pripravilo program za odpravo posledic škode, pri tem pa upoštevalo podatke, ki so jih oškodovanci posredovali Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Končno oceno škode je 26. januarja verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Uprava RS za zaščito in reševanje bo dokumentacijo o neposredni oceni škode v kmetijski proizvodnji zaradi lanske suše predala Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Vlada je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode, ki so ga opravile občinske komisije in uprave za zaščito in reševanje. Ti so se ustavili pri 30.802 evrih.