Plodovi s pečatom pozebe so dobri

Na srečo se prvotne ocene, da bodo poznomarčna in aprilske pozebe v pretežnem delu Slovenije vzele skoraj vso sadno letino, niso povsem uresničile. Pozeble so skoraj vse marelice, v osrednji Sloveniji breskve in tudi sliv je zelo malo, medtem ko letini jabolk in hrušk kažeta boljšo podobo. Količina jabolk v državi se bo skoraj približala normalni, medtem ko bo pri hruškah zelo odvisna od sorte. Najbolj so prizadete viljamovke, ki cvetijo precej zgodaj in jih bo od 50 do 70 odstotkov manj, medtem ko druge sorte hrušk niso zelo prizadete, pove Roman Mavec.

Rastline imajo rezerve in trike

V Sloveniji je največ sadja pozeblo na legah do 300 m nadmorske višine, saj se pri običajni pozebi hladen zrak steka v dolino, več pridelka bo tudi na Gorenjskem, kjer sadno drevje cveti pozneje.

A tudi tam, kjer je pregledovanje cvetov oz. plodičev nekaj dni po pozebi pokazalo, da so večinoma počrneli, kar pomeni, da je plodnica poškodovana in je bila zasnova sadeža obsojena na propad, se zdaj na drevesih debelijo jabolka in hruške. Ponekod več, drugje manj. »Rastline so namreč uporabile svoje rezerve,« razloži sogovornik. 

Kakšne rezerve? »Prva je ta, da vsi cvetovi na drevesu ne cveto hkrati, in očitno se je pozebi izognilo dovolj tistih cvetov, katerih razvoj je zaostajal za prvimi, ali pa jih ob pozebi na delu drevesa nizke temperature niso dosegle.« Temu gre po njegovih besedah v letošnji sezoni pripisati količinsko skoraj enako letino jabolk. Pogosto plodovi zrastejo tudi, če je podnica delno poškodovana, vendar to pusti posledice na videzu sadežev. Njihova značilnost je temnejši pas na površini, pas hrapave kožice okoli »ekvatorja« plodu, pojav, ki bega vrtičkarje iz uvoda prispevka. Pri hruškah gre ponavadi za vodoraven obroč, navadno širok centimeter ali malce več, včasih pa je spremenjena površina od sredine plodu vse do muhe. Za jablane je pogosto znamenje poškodbe plodnice zaradi pozebe hrapava lisa na povrhnjici, ki se vleče kot nekakšna kravata ali slinček od peclja proti muhi.

Obstaja pa še en, za laike presenetljivejši pojav, ki se imenuje partenokarpija, ko se sadež razvije tudi iz neoplojene plodnice. Izrazito je značilen za hruške, medtem ko je pri jablanah bolj izjema. 

Partenokarpija: sadež brez semen

Partenokarpne plodove prepoznamo po dveh lastnostih: po tem, da v peščišču nimajo semen, nimajo vseh semen ali pa so ta »gluha« (prazna) in po neobičajni izdolženosti sadežev (hruške tudi nimajo značilne hruškaste oblike).

O praznem ali delno praznem peščišču se na obisku v sadovnjaku v Brdu prepričamo precej hitro. Čez »pas« ali ekvator plodu prerežemo nekaj viljamovk, ki jih navzven krasi hrapavi venček. In res, rožica v peščišču je prazna ali pa so semena samo na eni strani in je tudi plod nesomerne oblike.

 Vendar, še enkrat poudari Roman Mavec, če izvzamemo te lastnosti in hrapave lise, ki pričajo o poškodbi plodnice zaradi pozebe kakovost sadežev ni prizadeta.