Delo in Dom
Setveni koledar
Bivanje
Gradnja in obnova
Energija in okolje
Vrt in živali
Podkasti
Rubrike
Podkasti
E-novice
Bivanje
Domovi
Arhitektura
Interier
Svetujemo
Nepremičninski trg
Gradnja in obnova
Novogradnje
Obnova
Stavbno pohištvo
Vlaga in prezračevanje
Ureditev okolice
Energija in okolje
Ogrevanje in hlajenje
Energijska učinkovitost
Elektrika
Voda
Odpadki
Okolje
Vrt in živali
Okrasni vrtovi
Zelenjavni vrtovi
Sadovnjaki
Eko kotiček
Živali
Podkasti
Pozdravljeni!
Hitre povezave
Moje naročnine
Naročila
#hruške
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Vrtna svetovalnica: Zrna v hruški
Vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici odgovarja na vprašanje bralke o nenavadnem pojavu pri plodovih hruške viljamovke.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Plodovi s pečatom pozebe so dobri
»Na mojih hruškah so številni sadeži čudnega videza, čez sredino se vleče pas hrapave kožice. Za kakšno bolezen gre in s čim naj škropim?« Bolj, ko se sadje debeli, pogostejši so klici vrtičkarjev s skoraj enakim vprašanjem, ki se za strokovno pomoč obrnejo na Poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ni bolezen, to so sadeži, ki jih je zaznamovala spomladanska pozeba, a bodo dobro dozoreli in enake kakovosti, le njihov videz bo trpel, pravi vodja sadovnjaka Roman Mavec.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Redčenje plodičev na sadnem drevju šele tretji teden junija
Namen junijskega ročnega redčenja plodičev na sadnem drevju je, da pridelamo debelejše in bolj zdrave sadeže. Medtem ko je v povprečnih letih čas za to v začetku junija, potem ko drevo samo odvrže del presežnih plodičev, letos počakajmo do tretjega junijskega tedna, svetuje Roman Mavec, vodja sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Razloga sta dva: nekoliko zapoznela rast na začetku sezone in močnejše naravno odpadanje plodičev zaradi značilnosti letošnjega vremena.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Hruške najbolj ogroža hruševa bolšica
Hruške so v domačem vrtu razmeroma neobčutljiva drevesa, če je rez pretirana, neuravnotežena, pa jih pogosto napadajo hruševe bolšice. Bolezen, zaradi katere je pred desetletjem v Sloveniji padlo veliko hrušk, hrušev ožig, trenutno miruje, za zaščito pred njo pa je iz bližine hrušk smiselno odstraniti rastline, ki gostijo bakterijo hruševega ožiga.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Načrtujemo sadni vrt: Z veje v usta
Načrtujmo sadni vrt, ki bo zasajen po naši meri. Naj bo tak, da bo vsem v veselje. Najprej se potolažite vsi, ki imate premajhen vrt za kaj velikega. Pri jablanah in hruškah smo tako in tako že vajeni nizkih dreves. V zadnjih letih si lahko privoščimo tudi majhne češnje, take, ki zrastejo komaj dobra dva metra visoko.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Jablana in hruška: Sadno drevo tudi v okras
Škoda, da toliko ljudi sadi jablane in hruške samo zaradi plodov. Nič nimam proti sadju, mi je pa žal dreves, ki se, skrotovičena od obrezovanja, stiskajo v obhišnih sadovnjakih. Da se namreč združiti prijetno s koristnim in posaditi jablano ali hruško tako, da sta lepi in uporabni.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Hruške: kupi danes, pojej čez nekaj dni
Sadni izbor predstavlja seznam sort, ki jih sadjarska stroka priporoča za širitev tako pri manjših ljubiteljskih sadjarjih kot pri tržnih pridelovalcih v slovenskih razmerah pridelovanja. Pravilna izbira sadnih vrst in znotraj njih pravilna izbira sort je, poleg pedoklimatskih in tehnoloških dejavnikov, eden od bistvenih pogojev za uspešno sadjarjenje. Sortiment se pri hruškah, ki jim namenjamo tokratno temo, ne spreminja zelo hitro, saj so v Sadnem izboru sorte, ki so že zelo dolgo priporočene za gojenje. V nadaljevanju predstavljamo nekatere najbolj priljubljene ali take, ki bi utegnile biti primerne za ljubiteljsko pridelavo.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Hruška: bolj občutljiva na mraz, manj na poletno vročino
Hruška je sadna vrsta, ki ji posvečamo premalo pozornosti in je nekako v senci jablane. Gojimo jo lahko na območjih, kjer uspeva jablana, vendar je zahtevnejša glede klimatskih in talnih dejavnikov. Najboljše rezultate, redno in obilno rodnost, dosežemo, če jo sadimo na območjih, kjer uspevajo breskve in vinska trta, kar pa ne izključuje gojenja na drugih, mogoče malo manj primernih območjih. Najpogostejši omejujoči dejavniki pri gojenju hrušk so kakovost zemljišča, pojav nizkih zimskih temperatur, spomladanske pozebe in pomanjkanje padavin.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Rez jablan in hrušk
V manjših vrtovih sadimo jablane in hruške na šibkih in srednje bujnih podlagah. Primerni gojitveni obliki za takšna drevesa sta ozko vreteno in sončna os, ki ob pravi rezi in oskrbi vsako leto obilno in kakovostno rodita. Če želimo na vrtu občudovati velika drevesa, ki bodo hkrati dajala senco in sočne plodove, izberemo bujnejše podlage. Rez takih dreves je precej drugačna, saj želimo čim bolj ohraniti njihovo naravno obliko in hkrati izboljšati osvetlitev. Gojimo jih v obliki izboljšane piramidne krošnje ali vretenastega grma. Za oblikovanje krošnje in njeno vzdrževanje je poleg znanja rezi ključnega pomena kakovostno orodje.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
VIDEO: Rez sadnega drevja
Pred vrati je pomlad, pust je dokončno odgnal zimo, narava se bo prebudila in začel se bo nov krog del v sadovnjakih. V njih moramo v tem času opraviti eno pomembnejših opravil, obrezati in »ukrojiti« sadna drevesa. Naj se s tem ukvarja kdorkoli, izkušen ali neizkušen sadjar, vsakdo mora poznati lastnosti drevesa, ki ga bo obrezoval. Bistvo je skrito v »malenkostih«.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Julij v sadovnjaku
Zgodnje vrste in sorte sadja smo že obrali in pridelek bodisi pospravili sproti ali predelali v marmelade, kompote in druge dobrote. Z vročim poletjem se za večino sadnih rastlin začne doba mirovanja, ki traja do avgusta. Tok sokov se umiri in rast ustavi, zato lahko večino sadnih rastlin režemo tudi v poletnem času.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Hruške v Sloveniji: sadež, ki je prava sladica
V zvezi s prehransko samopreskrbo Slovenije je zanimiv podatek, da smo lahko približno zadovoljni le z deležem doma pridelanih jabolk. Ta sadna vrsta ima v naši prehrani resda že od nekdaj primat, izbor sort na policah trgovin in v drevesnicah se nenehno dopolnjuje, medtem ko se zdi, da so hruške kar nekako zapostavljene. O tem, koliko jih pridelamo v Sloveniji in kakšno vlogo imajo danes na domačih sadnih vrtovih, smo se pogovarjali z Boštjanom Godcem, raziskovalcem na oddelku za sadjarstvo in vinogradništvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Sadni vrt v maju
Sadjarji smo imeli to pomlad kar nekaj smole, saj je zaradi toplega marčnega vremena narava nekoliko pohitela s prebujanjem, potem pa je zima še enkrat pokazala zobe. Zato bo letos malo koščičastega sadja, pri jablanah in hruškah, ki so se odpirale nekoliko kasneje, pa bo čas pokazal, koliko jih je mraz prizadel.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Predavanje o starih sortah hrušk
Hruške so bile še pred stoletjem pri nas bolj priljubljen sadež, kot so danes, ko od sadnih vrst dajemo prednost jabolku. Nekdaj jih je bilo veliko predvsem zaradi tepk in drugih sort za stiskanje mošta, medtem ko so se namizne sorte k nam začele množičneje širiti v času Marije Terezije. Kogar še posebej zanimajo stare sote hrušk, je vabljen v sredo, 5. novembra na predavanje Sorte hrušk naših dedkov in babic, ki ga bo imel Boštjan Godec in bo združeno z razstavo starih sort jabolk in hrušk.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Zrela hruška pade sama
Zgodovina pridelave hrušk pri nas je povezana z začetkom kultiviranja posameznih sadnih vrst, sortiment te sadne vrste pa se je zelo popestril v prvi polovici 19. stoletja z ustanavljanjem prvih drevesnic na Slovenskem. Ljubitelji tega medenega sadeža lahko opise starih sort hrušk z recepti za vsakdanjo rabo poiščejo v pravkar izdani knjigi avtorjev Boštjana in Mojce Godec Zrela hruška pade sama. Tiste, ki bi rad nekatere od njih poskusili in si jih ogledali še pred letošnjo letino, vabita avtorja na predstavitev knjige, ki bo v sredo, 20. marca točno opoldne v dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Priokus starinskosti v družbi s hruško
Ste vedeli, da se je pridelava hrušk v Sloveniji v poldrugem desetletju kljub njihovi priljubljenosti zmanjšala za dve tretjini? Zgodovina njihove pridelave pri nas je povezana z začetkom kultiviranja posameznih sadnih vrst, sortiment hrušk pa se je zelo popestril v prvi polovici 19. stoletja z ustanavljanjem prvih drevesnic na Slovenskem. Ljubitelji tega medenega sadeža lahko opise in podatke o dosegljivosti starih sort z recepti za vsakdanjo rabo poiščejo v pred kratkim izdani knjigi Zrela hruška pade sama, katere avtorja sta Boštjan in Mojca Godec.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Predavanje o starih sortah jablan in hrušk
Ste vedeli, da so nekdaj bobovce še posebej radi sadili ob cestah in na odročnih travnikih? Plodovi jablan, na katere zaradi trpežnosti in obstojnosti sorte še vedno naletimo v starih travniških sadovnjakih, namreč naravnost z drevesa skoraj niso užitni, zato se lastniki tatvin niso bali.
Vrt in živali
|
Sadovnjaki
Vredno branja
Jabolka, hruške, slive: Izberite odporno sorto
V času, ko se breskve že poslavljajo, ljubiteljski sadjarji, ki so nasad zastavili tako, da je zoreče sadje v njem čez poletje ravno prav razporejeno, hitijo pobirat beličnik. Ne samo z zgodnjimi jabolki, tudi s hruškami in slivami je tako, da je treba prve sorte porabiti čim prej, saj že v nekaj dneh spremenijo strukturo mesa. Pred izbiro sort se je zato priporočljivo poučiti o njihovih lastnostih. Tudi pri zgodnjih je med pomembnejšimi odpornost proti boleznim: pri jablanah in hruškah proti škrlupu, pri slivah pa predvsem proti šarki.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Sajenje sadnega drevja: Prednost odpornim sortam
Bliža se čas jesenskega sajenja sadnega drevja. Z nakupom sadik ni treba hiteti, saj je priporočljivo, da posebno tiste z golimi koreninami, kakršne se dobijo v sadnih drevesnicah, posadimo, ko so brez listov, vendar si velja vzeti čas za priprave. Da nam bo drevo leta v veselje, izberimo odporno sorto po svojem okusu, razmislimo o njegovi velikosti in dobro pripravimo tla, v katera ga bomo posadili. Da ne bi bili v drevesnicah obsojeni na izbirek, je smiselno, da sadike želene sorte in podlage vnaprej rezerviramo.
Najbolj brano
Bivanje
|
Svetujemo
Vredno branja
Lahko nekdo plava v vašem bazenu brez dovoljenja? In kdo odgovarja v primeru nesreče?
Ali ste kot lastnik domačega bazena odgovorni, če se nekdo v njem kopa brez dovoljenja in se pri tem poškoduje? Preverite pravni vidik in ključne varnostne ukrepe.
Gradnja in obnova
Vredno branja
Plačali za legalizacijo, ostali brez dovoljenja: Imate pravico do vračila denarja? (VIDEO)
Ustavno sodišče je razveljavilo 146. člen gradbenega zakona. Kaj to pomeni za legalizacijo starejših objektov in pravice lastnikov nepremičnin?
Energija in okolje
|
Ogrevanje in hlajenje
Vredno branja
Preverili smo, koliko časa je treba čakati na monterja klime (glede na regijo)
Ker so temperature v Sloveniji čez poletje nepopustljive, se povečuje tudi povpraševanje po montaži klimatskih naprav.
Kolumne
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Plevel je izmišljena beseda
Plevel ali pomočnik? Odkrijte drugačen pogled na "nezaželene" rastline in kako z njimi ustvariti zdrav, naravi prijazen vrt brez strupov.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Vročina in suša, idealna za razvoj pepelastih plesni
Pepelaste plesni ljubijo sušo in vročino. Ogrožajo paradižnik, bučke, radič in drugo zelenjavo. Prepoznajte znake in ukrepajte naravno!
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Požrešne gosenice - kako jih prepoznati in ustaviti brez pesticidov
Gosenice kapusov belin, molj in sovka ogrožajo kapusnice. Prepoznajte škodljivce in jih odženite z naravnimi pripravki ter preventivnimi ukrepi.
