Načrtujemo sadni vrt: Z veje v usta

Če korenček na enem koncu vrta ne uspeva, ga naslednje leto posejemo drugam. Sadja pa ne moremo seliti po mili volji. Kamor ga posadimo, tam lahko ostane tudi več deset let. Seveda pa je življenjska doba odvisna od oskrbe. Nemalokrat vidimo drevesa breskev, ki bodo morala mnogo prezgodaj zapustiti vrt, ker propadajo zaradi breskove kodravosti. Nekaj podobnega se dogaja s češnjami, ki jih več let zapored prizadene češnjeva listna pegavost. Torej se moramo še pravi čas poučiti o najpogostejših boleznih in škodljivcih.

Začne se z listom papirja

Na majhnem vrtu ne bomo pridelali ozimnice, ampak le sadje za takojšnjo porabo. S spretno izbiro različnih vrst in sort bodo plodovi zoreli od junija do oktobra. Na Primorskem trgajo prve češnje že v maju. Izbira sadnih vrst ne bo vzela veliko časa, dlje se bomo mudili pri sortah. Najbolje je, da v bližnji drevesnici povprašamo o njihovi ponudbi, drugače se lahko zgodi, da bomo načrtovali eno, kupili pa drugo. Nekateri drevesničarji pošljejo sadike tudi po hitri pošti in zagotavljajo dostavo v 24 urah. Sorte izberemo predvsem glede na čas zorenja, pozanimamo se tudi o tem, kako so občutljive na spomladanske pozebe in na različne bolezni oziroma škodljivce. Seveda pa se je treba zavedati, da je malo sadnih rastlin, ki bi dobro uspevale skoraj brez naše pomoči. Izjema so nešplja, skorš in žižula. Take so tudi nekatere sorte vinske trte (samorodnice, ki niso cepljene) in kivi.

Naslednji korak zahteva nov list papirja. Nanj narišemo tloris bodočega sadnega vrta v merilu 1: 100 (centimeter na papirju je meter v naravi). Označimo strani neba in vse objekte na parceli (hišo, garažo, vrtno uto itd.). Sadni vrt zahteva sončno lego, ki ni izpostavljena pomladanski pozebi. Doline, v katere se steka hladen zrak s pobočij, so najbolj ogrožene.

Sadje naj bo ločeno od okrasnega in zelenjavnega vrta. Ni v redu, če posadimo jablane tja, kjer bi moral biti okrasni vrt, na primer pred vhod v hišo. Posamezne sadne vrste združimo skupaj (jablan ne mešamo s hruškami itd.), saj imamo tako manj dela z oskrbo. Najprej označimo, kje bo rasla katera sadna vrsta. Hruške zavzamejo najmanj prostora, če jih nanizamo v špalirju ob robu parcele ali tako, da z njimi razmejimo okrasni in sadni vrt. Kivi preraste ogrodje senčnice in lahko koristno nadomesti vzpenjavko. Marelica še vedno velja za muhasto sadno vrsto in se je po vrtovih udomačila ob južnih stenah hiš, garaž ali vrtnih ut. Rob vrta je primeren tudi za jagodičevje (josto, ribez, kosmuljo, robide, maline itd.).

Zdaj označimo sadilna mesta. Vrste naj potekajo v smeri sever–jug. Že v načrtu upoštevamo sadilne razdalje, drugače se prav rado zgodi, da si bomo zamislili preveč dreves na premajhnem prostoru. Vedeti moramo, koliko prostora zahteva posamezno drevo oziroma grmiček. Pomemben vpliv na velikost drevesa ima podlaga, na katero je sorta cepljena. (Podlaga in cepič pripadata različnim rastlinam. Iz podlage se razvijejo korenine in del debla do cepljenega mesta. Cepljeno mesto je odebelitev, kjer sta v eno rastlino združena podlaga in cepič. Iz cepiča se razvije preostali, večji del debla in krošnja. Torej moramo vedeti, ali bomo kupili jablane na šibki, srednje bujni ali bujni podlagi. Za vrt pridejo najbolj v poštev srednje bujne podlage (MM 106 in MM 111), na katerih zraste drevo do 4,5 metra visoko. Taka drevesa tudi ne potrebujejo opore vse življenje, ampak le v prvih letih.

V družbi in sam

Ko so sadilna mesta določena, zapišemo imena sort, ki jih bomo tja posadili. Upoštevati moramo opraševalne odnose. Nekatere sadne vrste oziroma sorte ne rodijo, če ne raste v bližini primerna druga sorta, ki jih opraši oziroma oplodi. Za jablane, hruške in češnje, tudi nekatere sorte višenj, sliv, leske in orehovi moramo posaditi vsaj dve sorti, ki cvetita hkrati in se med seboj oprašujeta. Ti podatki so navedeni v strokovni literaturi, dobimo jih tudi v sadni drevesnici. Marelice, breskve (izjema je sorta »Hale«), robide, maline, ribez in kosmulje so samooplodne. Pri aktinidiji (kiviju) je sorta »Hayward« ženska rastlina, ki potrebuje v bližini moško rastlino, da jo opraši oziroma oplodi (sorti »Matua« in »Tomuri« sta »moški«). Sorta kivija bavarski issai je samooplodna, zadostuje ena rastlina.

Drevo, ki nima dovolj prostora, ni osvetljeno z vseh strani, zato ne bo nikoli rodilo tako in toliko, kot mu omogočajo dedne lastnosti. Ustrezne razdalje upoštevamo že ob pripravi načrta, ko na papirju označimo sadilna mesta.

Primerne sadilne razdalje:

Navedena je razdalja med vrstami in razdalja v vrsti. Primer: 2,5 m x 0,5 m pomeni, da je vrsta od vrste oddaljena 2,5 metra, sadike v vrsti pa 0,5 metra:

• jablana na srednji bujni podlagi (MM 106 in MM 111) sadimo na razdaljo 4 m x 2–3 m;

• hruška na sejancu: 6 m x 4–5 m (okrogla krošnja); ne sadimo tja, kjer je visoka podtalnica;

• hruška na podlagi kutine: 3,5 m x 2–3 m; ne sadimo v apnena tla;

• breskev (podlaga je lahko sejanec vinogradniške breskve ali različnih nektarin; na težjih tleh se za podlage uporabljajo slive, na suhih tleh pa mandelj): 3,5–5 m x 2,5–4 m; ne sadimo v apnena tla, ker se rada pojavi listna bledica;

• marelica (za težka in bolj vlažna tla se za podlago priporoča sliva; drugače pa jo cepijo tudi na sejanec vinogradniške breskve ali na mandelj): 4 m x 5 m (ploščata krošnja, ob steni ponavadi posadimo eno samo drevo), 7 m x 5 m (okrogla krošnja);

• češnja (podlaga sejanec in druge): 8 m x 8 m; nova šibka podlaga za češnje je gisela 5, drevesa so visoka 2,5 do 3 metre – sadilna razdalja: 2,5 m x 3,5 m; češenj ne sadimo v apnena tla, prav tako ne v mokra in zbita;

• višnja (podlaga sejanec češnje in druge): 7 m x 4 m (na rešeljiki precej bolj skupaj);

• slive in češplje (podlage so različne vrste sliv): 6–7 m x 5 m (okrogla krošnja); ponekod so na voljo nizko rastoča drevesa, ki jih sadimo bolj skupaj;

• leska: navadno jo gojimo kot grm; posadimo na razdaljo 4 m x 4 m;

• rdeči ribez: 2 m x 2 m; črni ribez: 2,5 do 3 m x 2m;

• robida: šibke sorte sadimo bolj skupaj (1,5 x 0,5 m), bujne bolj narazen (2 m x 2,5–3,5 m);

• malina: 2,5 x 0,5 m;

• kosmulja: ploščata vzgoja: 2,3 m x 0,7–0,8 m; okrogel grm: 2,5 x 1,3–1,4 m (kupimo lahko tudi visokodebelne kosmulje);

• josta (križanec med črnim ribezom in rumeno kosmuljo): 2 m x 1,8 m;

• tayberry (križanec med malino in robido): 2 m x 2,5 m.

Delo in dom, 15. marec 2006