Sadjarji letos pričakujejo dovolj jabolk za domači trg

24. 6. 2018 | Besedilo: K. Ž./STA

pridelek, jabolka, sadjarji

Sadjarji po dveh letih izgub pridelka zaradi pozeb letos pričakujejo, da bo jabolk za domači trg dovolj. Ocena letošnjega letnika bo sicer znana konec julija, a predsednik sekcije sadjarstva pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Boštjan Kozole pravi: "V tem trenutku lahko rečem, da bi morali biti jabolk za slovenski trg dovolj."

Do konca sezone je sicer še daleč, doslej je že bilo nekaj toče, tudi pozeba iz predhodnih dveh let je pustila kar nekaj posledic, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Boštjan Kozole, tudi direktor Evrosada, a vseeno dodal: "Slovenski potrošniki se lahko kmalu veselijo slovenskega sadja."

Kozole je ob tem spomnil, da se je izjemno težko obdobje za sadjarstvo začelo avgusta 2014 z ruskim embargom. Sam izpad ruskega trga za slovenski izvoz sicer ni bil tako velik, zaradi embarga so bile veliko večja posledica spremembe na evropskem trgu.

Zaradi embarga so se posledično cene v Evropi znižale, saj je močno prizadel Poljsko, ki je največja pridelovalka jabolk v Evropi. Slovenija je imela v letih 2014 in 2015 dober pridelek, a je bil ta pod hudim cenovnim pritiskom.

Nato sta sledili dve leti spomladanskih pozeb. Lanska je bila še hujša od tiste v letu 2016, po ocenah je bil po državi 95-odstotni izpad letnika. "Leto 2017 je povzročilo škodo tako rekoč po vsej državi," je dejal Kozole in dodal, da so se lani s pozebo soočili tudi drugod po Evropi, a nobena država ali regija ni bila tako prizadeta kot Slovenija.

"Prioriteta v tej dejavnosti je bila obstati, preživeti," je poudaril. Ob tem je spomnil, da je država v pomoč sektorju sprejela vrsto ukrepov, izpostavil pa je zakon o odpravi posledic pozebe in s spremembo kmetijskega zakona uvedbo občasnega/začasnega dela v kmetijstvu.

Kozole je spomnil, da so se letos certifikatu Izbrana kakovost pridružili tudi sadjarji. V zadnjih tednih je potekalo že kar nekaj certificiranj, promocija pa se bo začela izvajati s 1. januarjem 2019. Označevanje s certifikatom bo sicer možno že za letošnji pridelek.

Foto: Jure Eržen/DeloSadjarji si želijo močne promocije. V zadnjih mesecih so po njegovih pojasnilih prejeli veliko klicev potrošnikov, ki so spraševali, kje so slovenska jabolka. "Potrošniki so namreč pozabili, da je bila pozeba," je dejal in z zadovoljstvom dodal: "Prvič se čuti, da si slovenski potrošnik želi domača jabolka. In bilo bi primerno, da bi v začetku nove sezone stekla nova promocijska kampanja, da se poudari slovensko poreklo in kakovost slovenskega sadja."

Promocija bo zagotovo tudi v prihajajočem obdobju ena od glavnih prioritet, druga, ki je na nek način poziv novi vladi, pa je namakanje in oroševanje. Na področju teh sistemov je bilo po njegovih besedah sicer v zadnjih dveh letih veliko storjenega, od nove vlade pa pričakujejo dodatne ukrepe.

"Idealno bi bilo, če bi imeli zakon o namakanju," je dejal in pristavil: "Brez resnega namakanja si tudi resne proizvodnje v prihodnje ne moremo predstavljati."

"Ocenjujem, da je to ena od pomembnih prioritet razvoja slovenskega kmetijstva in živilske industrije, kajti brez resnega namakanja si tega ne bo možno predstavljati," je povedal Kozole, ki je prepričan, da se lahko ta zadeva v marsikaterem primeru vključi v zaščito pred poplavami.

Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc je predstavila lansko poslovanje sadjarjev (med njih spadajo tudi vinogradniki). 78 podjetij s 703 zaposlenimi je lani ustvarilo 53,52 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 1,2 odstotka več kot leto prej, medtem ko se je čista izguba ustavila pri 5,8 milijona evrov.

Prihodki od prodaje na tujih trgih so bili v medletni primerjavi z 10,11 milijona evrov za 6,5 odstotka nižji kot leta 2016, delež prodaje na tujih trgih se je znižal za 7,4 odstotka na 18,9 odstotka.

Večino prihodka je ustvarilo vinogradništvo, 57 odstotkov ali 30,58 milijona evrov, medtem ko je gojenje pečkatega in koščičastega sadja ustvarilo 39 odstotkov ali 20,63 milijona evrov vseh čistih prihodkov od prodaje.

"Primat v izvozu ima vinogradništvo, praktično izvozi 91 odstotkov vsega izvoza tega sektorja," je dejala.

V tej dejavnosti se je lani zmanjšala tudi dodana vrednost. Dodana vrednost na zaposlenega se je lani ustavila pri 29.219 evrov (-36,7 odstotka), dodana vrednost vseh podjetij pa pri 20,55 milijona evrov (-30,7 odstotka), je še navedla Zagorčeva.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE