
V kmetijskih zadrugah in vrtnih centrih je semenski krompir naprodaj že več kot mesec dni, a imamo vrtičkarji s tako zgodnjim nakupom večinoma težave. Gomolji morajo biti namreč do začetka nakaljevanja, ki traja okrog tri tedne, shranjen na temperaturi od 4 do 6 ˚C, da ne bi prezgodaj odgnali in se izsušili.
Pri nakupu semenskega krompirja moramo biti poleg podatka o značilnostih in zgodnosti sorte pozorni na njegovo stanje, biti mora čvrst in brez predčasnih kaličev.
PREBERITE ŠE: KROMPIR − KAJ PA, ČE NIMAMO DOBRE KLETI?
Med množico sort so za vrtičkarje primerne zlasti zgodnje, ki se jih veselimo zaradi zgodnjega izkopa mladega krompirja za pečenje, če ga nameravamo shraniti za ozimnico, pa so primerne poznejše sorte, ki so odporne proti krompirjevi plesni. To je glivična bolezen, ki jo poznamo tudi na paradižniku in povzroča propad nadzemnih delov. Pri nekaterih nanjo občutljivih sortah krompirja so prizadeti tudi gomolji.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer vsako leto na podlagi poskusov pripravijo seznam priporočenih sort krompirja, tako za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce izpostavljajo zlasti štiri proti krompirjevi plesni odporne sorte: to so alouette, carolus, KIS kokra in otolia. Letos priporočene zgodnje sorte, ki večinoma uidejo napadu krompirjeve plesni čez poletje, pa so: actrice (svetlo rumeno meso), colomba (rumeno meso) in KIS slavnik (svetlo rumeno meso). Zelo priljubljen je tudi kresnik (kifeljčar z belim mesom).
Nakaljevanje
Nakaljevanje naj poteka v svetlem prostoru v nizkih platojih (ena plast, da imajo vsi gomolji dovolj svetlobe), pri temperaturi okoli 15 °C. Približno tri tedne traja, da zrastejo čvrsti, do centimeter veliki kaliči, ki so zelenkaste ali rdečkaste barve. Če je pretoplo ali pretemno, bodo predolgi, svetli, krhki, slabe kakovosti. Pri sajenju polagamo gomolje v jarek tako, da bo večina kaličev obrnjena navzgor.
Krompir sadimo aprila oziroma takrat, ko je temperatura tal konstantno vsaj 8 °C. Semenski krompir je priporočljivo kupovati vsako leto znova, da se čim bolj izognemo okuženosti z boleznimi. Če gomolje pred sajenjem nakalimo, pri vzniku iz zemlje pridobimo nekaj časa.
Krompir sadimo na isto površino le vsako četrto leto. Sadimo v globoko prerahljana tla, ki smo jim jeseni dodali 2,5 kg uležanega hlevskega gnoja na kvadratni meter ali spomladi pred sajenjem do 3 kg komposta. Kupljena organska gnojila odmerimo po navodilih, priporočenih količin ne presegamo. Pregnojen krompir ima težave z boleznimi. Gomolje posadimo v jarke 10 cm globoko, v vrsti od 35 do 40 cm narazen, vrste naj bodo vsaj 65 cm narazen – to pomeni ne več kot pet gomoljev na kvadratni meter. Ko bo krompir vzklil, ga bomo namreč večkrat okopali oziroma rastline osuli, za kar potrebujemo prostor. Pobirali ga bomo od srede poletja do jeseni, odvisno od sorte.
Za skladiščenje krompirja moramo imeti čim bolj mrzlo klet (nad 4 °C) z zelo visoko zračno vlažnostjo, da bo pozno kalil in se ne bo sušil.