Idealna temperatura za skladiščenje krompirja je od 5 do največ 10 ºC.
Za dolgotrajno skladiščenje krompirja so primerne predvsem pozne sorte: od slovenskih so to predvsem KIS sora, KIS krka in KIS kokra, od tujih, ki jih je tudi pri nas na trgu zelo veliko, pa so morda najbolj znane marabel, desiree, rudolph, romano, kennebeck, mozart in druge.
Krompirja pred skladiščenjem ni treba prati. Slovenski krompir se v trgovinah tudi prodaja neopran ali opran, v drugem primeru se pred prodajo zgolj opere v vodi in posuši. Preden krompir naložimo v zabojčke, gomolje pregledamo. Skladiščimo samo zdrav krompir brez znamenj bolezni, mehanskih poškodb ali vlažnih mest.
PREBERITE ŠE: To nujno naredite s krompirjevimi olupki, preden jih vržete v smeti
Klet za dolgotrajno spravilo jedilnega krompirja mora biti precej hladna, idealna je temperatura od 5 do največ 10 ºC, pri temperaturi pod 4 ºC bo krompir zaradi spremembe škroba v sladkor postal sladek. Zračna vlažnost naj bo čim višja, zaželeno je nad 80 odstotkov, da gomolji ne bodo veneli. Ker gomolji tudi med skladiščenjem dihajo, pri čemer se izloča ogljikov dioksid, mora biti prostor zračen oz. ga moramo redno prezračevati.
Pri temperaturi pod 4 ºC bo krompir zaradi spremembe škroba v sladkor postal sladek.
Krompir ima po skladiščenju obdobje mirovanja ali dormance, potem pa začne kaliti, kar je naravni proces. Z uporabo sredstev proti kaljenju lahko v mrzli kleti miruje celo do aprila, brez njihove uporabe pa bo začel kaliti nekje po novem letu. Ker kalčki pospešujejo dihanje, bo sčasoma začel izgubljati kakovost. Sredstva proti kaljenju so večinoma kemična, zato se jih izogibamo, obstaja tudi naravno, izdelano iz kumine. Kaljenje upočasnjuje tudi družba jabolk v istem prostoru, saj se pri njihovem zorenju sprošča plin etilen, ta pa je zaviralec kaljenja. Krompir začne prej kaliti pri višjih temperaturah, nekoliko pa ta proces zavremo z nižjo zračno vlažnostjo: če bo ta okrog 75 odstotkov, bo sicer bolj uvel, kalil pa ne bo.
Krompir skladiščimo v popolnoma temnem prostoru, ker UV-svetloba spodbuja tvorbo klorofila do 3 mm pod kožico gomoljev. Ti zeleni deli v nasprotju z dolgo veljavnim prepričanjem za človeka niso nevarni, navadno tudi niso grenki, je pa tak krompir grd. Kot nam je pojasnil dr. Janez Hribar, ena vodilnih avtoritet za skladiščenje živil pri nas, so s sodobnimi analitskimi meritvami pri krompirju, pri katerem je največja koncentracija strupenega alkaloida solanina v cvetovih, ugotovili, da so njegova povečanja v gomoljih tako minimalna, da ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi. Poleg tega je solalin izredno termolabilen, saj razpade že pri prvem segrevanju, pri temperaturi nad 50 ºC, surovega krompirja pa ne jemo.
Hladilnik ni primerno mesto za shranjevanje krompirja, če nimamo prostora drugje, ga v njem hranimo le kratek čas. Zakaj? Ker bo pri temperaturah pod 4 ºC postal sladkast, ker se bo (z izjemo predala za dolgotrajno shranjevanje zelenjave in sadja, kjer se relativna vlažnost približuje 100 odstotkom, ki ga imajo le najdražji hladilniki) v zračni embalaži izsušil; ker se bo v PVC-vrečki navlažil, kar pospešuje gnitje.
Manjše količine krompirja je v kuhinji veliko bolje kot v hladilniku hraniti v temni, torej zaprti kuhinjski omarici, v košarici, mrežasti embalaži ali odprti papirnati vrečki. Izberemo mesto, ki je čim dalj od grelnih teles.
Shranjevanje krompirja na odprtem ali neogrevanem zaprtem balkonu v hladnem delu leta je sicer mogoče, če si v ta namen preskrbimo toplotno izoliran zaboj, vendar takšno »skladišče« ne more nadomestiti hladne kleti. Zaprt zaboj namreč ni zračno mesto, kakršno potrebuje krompir, poleg tega utegne temperatura pri tej rešitvi znatno nihati, kar ni dobra popotnica za ozimnico.
Krompir dobi sladek okus, če ga shranjujemo na temperaturi pod 4 ºC, pri kateri se škrob začne presnavljati v sladkor. Na srečo lahko ta proces tudi obrnemo; sladkor se bo v nekaj dneh na sobni temperaturi spet spremenil v škrob.
---
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Krompirja nikoli ne smete shranjevati zraven te sestavine