Zakaj s paradižnikom ne prehitevamo

Žal pri vsem dodatnem delu z zgodnjim sajenjem čisto nič ne pridobijo. Ravno nasprotno. Rastline se ob stalnih temperaturnih šokih, vetru in hladnem dežju borijo za preživetje. V prehladnih tleh pod 15 °C paradižnik ne more iz tal sprejemati fosforja, ki je pomemben za dober razvoj korenin. Posledice slabega koreninskega sistema so šibkost in izžetost rastlin, dovzetnost za bolezni in škodljivce, slabša rodnost. Enake toplotne zahteve veljajo za druge plodovke: papriko, čili, jajčevec, kumare, bučke in druge bučnice.

Setev za sadike
Če sami vzgajate sadike paradižnika, semena ne sejte prezgodaj. Sadike iz marčnih setev bodo sredi maja, ko nastopijo ugodne razmere za presajanje plodovk na prosto, ravno prav velike.

Na prosto po ledenih možeh

Počakajmo na pravi čas za presajanje na prosto: to je po ledenih možeh, torej v drugi polovici maja. Paradižnik potrebuje tla, ogreta na 15 °C, nočne temperature se ne smejo spustiti pod 5 °C. Po 15. maju na spletni strani ARSO preverimo temperature tal, pogledamo na lunin setveni koledar, kdaj so dnevi, primerni za plod, in sadike paradižnika presadimo na grede.

PREBERITE ŠE: LEDENI MOŽJE PRINAŠAJO POSLABŠANJE VREMENA IN MOKRO ZOFKO

Kakšna je kakovostna sadika

Od kakovosti sadike so odvisni rast in razvoj paradižnika, njegovo zdravje, vitalnost in pridelek. Sadike morajo biti čokate in močne, ne preveč visoke, le okoli 20 do 30 cm. Internodiji, deli stebla med kolenci z listi, naj bodo kratki. Izdolžene rastline so posledica pomanjkanja svetlobe in hranil v premajhnih lončkih in previsoke temperature.

Ko so sadike še majhne, so v fazi rasti in razvoja korenin. Nadzemni del raste še zelo počasi. Če jih presajamo v tej fazi, veliko bolje prenesejo stres in se hitreje vrastejo. Velike sadike, s cvetovi in plodovi, niso primerne. Vsa energija gre za rast in cvetenje, zato se koreninski sistem slabo razvije, rastlina ne dobiva dovolj vode in hranil, njena rast in razvoj pešata, manj je odporna proti boleznim in škodljivcem, pridelek je manjši. Zato cvetove in plodove na sadikah brez omahovanja odstranite.

Topla lega in bogata tla

Paradižnik prihaja iz toplih krajev, zato mu na vrtu namenimo top­lo in sončno lego. Za dobro rast in razvoj potrebuje precej hranil. Odlično bo, če boste na grede dodali kompost. Če svojega še nimate, kupite ekološko certificiranega. Hlevski gnoj naj bo dobro uležan – kompostiran in z ekoloških kmetij.

Podrobna navodila, kako sadimo, negujemo in zalivamo paradižnik, najdete TUKAJ.