Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opaženih okrog 380 različnih prostoživečih vrst ptic in okrog 30 vrst, ki so bile v naravo vnesene umetno in pri nas niso vzpostavile prostoživeče populacije. Rezultati monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine, ki se izvaja od leta 2008, kažejo, da se je obseg populacije ptic kmetijske krajine zmanjšal kar za četrtino. Najbolj strmo so upadle travniške vrste ptic, katerih populacija se je samo v zadnjih osmih letih zmanjšala za 40 odstotkov.

Med najbolj ogroženimi pticami so rečni cvrčalec (preostanek populacije je v letu 2016 glede na 2008 je padel na 15 odstotkov), jerebica (na 22 odstotkov), repaljščica (na 32 odstotkov), repnik (na 42 odstotkov), divja grlica (na 47 odstotkov), poljski škrjanec (na 52 odstotkov), grilček (na 56 odstotkov), drevesna cipa (na 58 odstotkov) in prosnik (na 59 odstotkov). Zmanjšujejo se tudi populacije koscev, smrdokaver in velikega skovika.

Simbol ptice je pogost v državnih simbolih, saj ima kar 61 držav sveta v grbu ali na zastavi ptico,najpogosteje orla, pojavijo pa se še golobica, kondor, sokol in druge. Simbol ptice ima v svojem grbu 20 slovenskih občin. Podobe ptic se pojavljajo tudi na denarju, tako so denimo na evrskih kovancih petih držav (planinski orel, labod, orel, štorklja in sova).

Na statističnem uradu še poudarjajo, da so ptice odličen pokazatelj pestrosti in ohranjenosti narave, sajposredno in neposredno sporočajo, kaj se z njo dogaja. So zelo pomemben člen pri vzdrževanju naravnega ravnovesja med živimi organizmi v okolju, saj poskrbijo, da se škodljivci in mrčes ne razmnožijo čezmerno.

V Sloveniji je po podatkih statističnega urada kar 50 priimkov, ki pomenijo neko vrsto ptice. Takšne priimke ima približno 21.000 oseb, najpogostejša sta Kos in Golob, poleg njiju pa je med t. i. živalskimi priimki še kar 48 vrst ptic.