Eden od treh zlatih prinašalcev mu je poginil nekaj dni pred odhodom na olimpijske igre v Sočiju.
Rok ima že od nekdaj rad pse. Ko smo se pred leti pogovarjali z njim, so mu družbo delali trije zlati prinašalci. Dva sta dočakala lepo starost, medtem ko mu je eden poginil nekaj dni pred odhodom na olimpijske igre v Sočiju. Čeprav je kuža imel raka in so vedeli, da so mu šteti dnevi, in čeprav je imel Rok doma še dva psa te pasme, je bila bolečina neizmerna. »Izguba je bila huda, dogodek je bil stresen. Na sami tekmi sem se skoncentriral in nisem razmišljal o žalosti, ampak sem se osredotočil na vožnjo. Vseeno pa je bila rana še sveža,« se spominja Laščan. »Čeprav se zavedam, da je pasje življenje krajše od človeškega, in da se bom slej kot prej spet moral soočiti z izgubo, je vredno imeti ob sebi psa. V vsem tem skupnem času namreč prinese v dom toliko veselja, da je to z besedami težko opisati.«
Čuvaj zagotovo ni. Za žogico in palico bo marsikoga spustil mimo.
Marley je dobil ime po jamajškem pevcu. »Ko sva bila z ženo na poročnem potovanju na Havajih, sva rada poslušala glasbo Boba Marleyja. Obema je bila všeč in zato sva se odločila, da bo pes Marley. Dobil sem ga za 30. rojstni dan,« z nasmehom pripoveduje športnik. Slavljencu se je takrat izpolnila želja, saj ga je žena presenetila z mejnim škotskim ovčarjem, pasmo, ki si jo je želel, čeprav je bila ona bolj naklonjena ptičarjem. »Zdaj sva nad njim navdušena oba! Z vsemi člani družine se odlično ujame. Je zelo inteligenten in v primerjavi z zlatimi prinašalci veliko bolj aktiven.« Obožuje igro in prinašanje žoge. »Ko je bila Zala dojenček, ji je v voziček nosil žogico z željo, da mu jo vrže. Res ima rad akcijo! Obožuje sneg, tako kot jaz, ampak tudi vodo. S sabo ga vzamemo na počitnice, potovanja, z njim nimamo nobenih težav … Na Sardiniji smo na primer opazili, da ga motijo previsoke temperature, kar niti ni čudno, saj ta pasma izvira iz Škotske, kjer ni nikoli neznosne vročine. Sicer pa je zelo prilagodljiv in skupaj nam je vedno lepo.«
Tako kot z zlatimi prinašalci, je Rok tudi z Marleyjem obiskoval pasjo šolo, kjer je kuža takoj pokazal, kako hitro se uči in s kakšnim veseljem opravlja vse naloge. »Je zelo vodljiv in učljiv, njegova slabost je le, da se boji hrupa in tudi novoletnega pokanja, vse ostalo je super!« Do gostov je sprva nekoliko nezaupljiv, včasih malenkost zarenči, ampak čuvaj zagotovo ni. »Za žogico in palico bo marsikoga spustil mimo,« se nasmehne sogovornik in doda, da ga na primer s hrano ne bi mogli podkupiti, saj ni zelo ješč.
Rok je prepričan, da je življenje s psom lepše kot brez njega. Meni tudi, da je odraščanje s psom dobra naložba v prihodnost, zato je vesel, da imata njegova otroka možnost spoznavati to neverjetno vez, ki se splete med živaljo in človekom. Hvaležen je, da je v njihovo družino prišel ravno Marley – odličen sopotnik, družabnik in spremljevalec.