Vodni vrt v sožitju z naravo

Prvi in najobširnejši del, ki ga je prispeval Ivan Esenko, Vrtna mlaka, govori o pomenu tega stoječega vodnega telesa, izdelavi, vzdrževanju ter rastlinskih in živalskih prebivalcih mlake, Marjetka Hrovatin v poglavju Naravni plavalni ribnik predstavi bazen z vodo, ki jo čistijo rastline in mikroorganizmi, brez klora in drugih kemikalij, tretji del, Vrtna savna, pa opisuje gradnjo hišic s prvinskimi finskimi savnami, takšnimi s pečjo na drva, ki ne omogočijo le fizične sprostitve, temveč tudi estetsko doživetje. Avtor Tevž Tavčar je za potrebe svoje družine izdelal že štiri savne z razgledom v naravo in možnostjo prvinske ohladitve v njej.

V knjigi najdemo povezave za dostop do video posnetkov, ki ponazarjajo vse tri vsebinske sklope.

Živali pridejo same

Izrazi za stoječo vodo, kot so mlaka, luža, močvirje, morost in podobni, za mnoge ljudi zvenijo slabšalno in na planetu smo do danes devet desetin takih voda hote uničili. S tem izginja biotsko najbolj bogato vodno okolje z dvoživkami, mikroorganizmi, žuželkami, pticami in plazilci, ki sklepajo naravni krog, zapiše Ivan Esenko.

Bistvo vrtne  mlake je, da ima nepropustno dno, kar zagotovi sestava tal s sloji, kakršen je glina,  v vrtu pa ga lahko naredimo tudi umetno s položitvijo bazenske folije v kotanjo. Vodne in obvodne rastline vanjo posadimo mi, živali pa pridejo same – in vrtna mlaka je največkrat ogledalo okolja, v katerem jo uredimo. Pomembno je, da ima vodna kotanja položno dno, da živali lahko zlezejo iz nje, se ob njej napajajo in najdejo zatočišče med robnimi rastlinami.

V nasprotju z zmotnim prepričanjem v vrtni mlaki ni komarjev, saj  njihove ličinke sproti polovijo pupki, ličinke kačjih pastirjev, obrobljenega kozaka in druge živalce, uspešno pa se razmnožujejo v nepokritem v vrtnem posodju, v katerem zbiramo vodo za zalivanje.

Ivan Esenko, ornitolog, naravovarstvenik, fotograf ter avtor mnogih knjig o živalih in naravi, nam v knjigi s fotografijami in izkušnjami izriše očarljiv nabor vodnega rastlinstva, v katerem je presenetljivo veliko cvetočih lepotic, in vlogo živali, ki bodo v vrtni vodi živele ali jo obiskovale, s svojo navzočnostjo pa poskrbele še za ravnovesje v drugih delih vrta.

FOTO: Ivan Esenko Foto:

Neoporečna plavalna voda brez kemikalij

Naravni plavalni ribnik je na prvi pogled takšen kot okrasni ribnik, v katerem rastejo vodne in obvodne rastline, vendar so te premišljeno izbrane, tako da vodo čistijo in ji dodajajo kisik. Izraz, ki se je za to obliko bazena uveljavil pri nas, je naravni plavalni ribnik, vendar v njej nimamo rib, saj bi njihovi iztrebki vplivali na kakovost vode, piše Marjetka Hrovatin.

Obstajajo različne tehnologije in sistemi za izvedbo, cilj pa je isti: zagotoviti naravno neoporečno vodo brez dodajanja kemikalij, v kateri se kopamo v naravnem okolju in kamor pridejo v goste tudi živali, če smo do njih strpni. Pri razvoju naravnih plavalnih ribnikov imajo največ izkušenj, slaba štiri desetletja, Nemci in Avstrijci, vendar so tako javni kot zasebni naravni bazeni čedalje pogostejši tudi pri nas, zato imamo izkušnje na dosegu roke.

Sestavljeni so iz poglobljenega plavalnega dela in plitvejšega regeneracijskega dela z rastlinami, ki vodo prečiščujejo in ji dodajajo kisik, s čimer preprečujejo razrast alg, tisti del, ki je očem skrit, pa  predstavljajo filtri, ki vodo tudi mehansko prečistijo, in tihe črpalke, ki poskrbijo za njeno kroženje. Ker je pravilna izvedba bazena kompleksen proces, sodelovanje ali vsaj posvet s strokovnjaki za to področje ne bosta odveč, poudari avtorica.

Savne z razgledom

Če je finski pisatelj Arto Paasilinna v svojem razburkanem življenju postavil kar devet lop za savnanje, sam s štirimi vrtnimi savnami ni med najbolj izkušenimi, se je na predstavitvi knjige pošalil pisec poglavja o savnah Tevž Tavčar. A tudi njegove izkušnje niso kar tako, eno savno je zgradil celo v drevesni krošnji pa eno na jadranskem otočku, kjer je kot gradivo za hišico uporabil kamen … Navdih za savne na prostem je dobil pri arhitektu Philippu Starcku, katerega savna v naravi je omogočala prelep razgled. Tudi pri vseh, ki jih je postavil sam, je bil pogled na okolico pomemben del načrtovanja, za kar so bila potrebna okna ali zastekljena stena. Avtor poleg tega predstavlja izkušnje, kako zgraditi hiško za savno, da ne bo nikoli vlažna in mrzla, predvsem pa, kako zagotoviti, da bo kljub peči na drva varna: da bo imela tehnično ustrezen dimnik, dovod svežega zraka in da bo prostor okoli peči izoliran.