Zavetišča za zapuščene živali pokajo po šivih

Zavetišče za zapuščene živali Horjul je v začetku tedna na Kongresnem trgu na ogled postavilo pasjo hiško, narejeno iz ledu, s katero so želeli opozoriti na alarmantno stanje glede zapuščenih živali v Sloveniji.

Cilj akcije, ki jo je zavetišče organiziralo skupaj z družbo za komunikacijski management Pristop, je bil ozavestiti čim večji del splošne javnosti o problematiki zapuščenih psov in spodbuditi ljudi, da zapuščenim živalim ponudijo topel in ljubeč dom. Pri tem je želelo zavetišče javnost opozoriti tudi na pomen odgovorne posvojitve in lastništva in tako preprečiti, da se posvojene živali kasneje vrnejo v zavetišče ali celo pristanejo na ulici.

PREBERITE ŠE: NAKUP ALI POSVOJITEV? POMEMBNO JE LE, DA STE PRI TEM ODGOVORNI

Slovenska zavetišča dosegajo in presegajo maksimalne kapacitete

Veliko psov v Sloveniji še vedno živi v težkih pogojih, primanjkuje jim hrane in vode, pozimi se spopadajo z mrazom, poleti pa trpijo na visokih temperaturah, je dejal oskrbnik v Zavetišču za zapuščene živali Horjul Jurij Juhant. Dodal je, da slovenska zavetišča dosegajo in presegajo svoje maksimalne kapacitete.

Pasja hiška, narejena iz ledu, je na Kongresnem trgu opozarjala na alarmantno stanje glede zapuščenih živali v Sloveniji. FOTO: Zavetišče Horjul Foto:

Poudaril je še, da so zavetišča do Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pogosto pristopila z idejami, kako izboljšati trenutno stanje in spodbuditi odgovorno lastništvo, vendar njihovi predlogi niso bili nikoli slišani. "Udrihati po zavetiščih, da smo mi zdaj tukaj dežuren krivec za nastalo situacijo, je v bistvu čisto brezpredmetno. Apeliramo na upravo, da naj prisluhne zavetiščem, naj prisluhne našim pobudam in akcijam, da bomo te zadeve uspeli omiliti in da bomo v Sloveniji prišli do boljše situacije," je dodal Juhant.

Že dosledno čipiranje živali bi bistveno izboljšalo situacijo, so prepričani zaposleni v zavetiščih.

Prav tako je izrazil željo, da bi država začela dosledno izvajati obstoječo zakonodajo. "Ukvarjajo se s podrobnostmi, širša slika pa ostaja spregledana. Že dosledno čipiranje živali bi bistveno izboljšalo situacijo," je še poudaril Juhant.

Pri tem je opozoril tudi na predlog pravilnika dnevne oskrbe psov in mačk, ki za prispevek države za hrano mačk predlaga do 40 centov, za pse pa do dva evra na dan. Nad takšnim predlogom je zavetišče ogorčeno. Juhant opozarja, da je ta znesek povsem neprimeren, saj je cena dnevne oskrbe psov, ki so pogosto hudo bolni, bistveno višja.