Ptice lahko privabimo z grmovnicami

Na vrtu lahko zasadimo šipek, črni trn, glog, rumeni dren, črni bezeg, kalino, robido, malino, jerebiko, brek, mokovca, skorša, lesko in oreh. Ptice se bodo z veseljem sladkale z njihovimi plodovi, zobali pa jih bodo lahko tudi otroci. Ptice bodo v grmovju lahko gnezdile, v debelejših drevesih pa se bodo ustvarila dupla, ki ponujajo dom številnim ogroženim živalskim vrstam. Če bomo pustili rasti nekaj plevela, bomo v toplejših mesecih lahko opazovali tudi čebele in čmrlje.

Krmilnica

Če nimamo velikega vrta, kjer bi lahko zasadili grmovnice, ali pa živimo v bloku, lahko izdelamo krmilnico. Ta mora biti dovolj velika, da jo lahko hkrati uporablja več ptic. Dno naj bo v velikosti 30 x 40 centimetrov. Semena v krmilnici naj bodo zavarovana pred padavinami. Postaviti jo moramo na kol ali na drevo. Ptice se bodo v njej prehranjevale le, če bodo imele občutek varnosti.

Ptic ne hranimo z ostanki naših obrokov. Krmilnico redno čistimo –odstranimo lupine semen in ptičje iztrebke. Na ta način preprečimo širjenje morebitnih okužb med pticami. Količina hrane naj bo zmerna.

Pri nakupu hrane za ptice bodite pozorni, da v njej ni semen pelinolistne žvrklje (ambrozija). Invazivna tujerodna rastlina s svojim cvetnim prahom povzroča alergije in zmanjšuje pridelek v kmetijstvu. Če jo opazimo, jo izpulimo oziroma redno kosimo.

S krmljenjem pričnemo pozno jeseni, da ptice navadimo na stalni vir hrane, in nadaljujemo do spomladanske otoplitve. Pozimi moramo hrano nastavljati vsak dan, najbolje zjutraj. »V letih z obilnim obrodom plodov v naravi (npr. žira) bo na krmilnico prihajalo manj ptic, saj bodo svojo lakoto lahko potešile kar v gozdu. Zrnojedim pticam (ščinkavec, zelenec, dlesk, pinoža, čižek, poljski in domači vrabec) in sinicam nastavimo sončnična semena, lahko tudi proso, konopljina semena, nepražene in nesoljene bučnice, zdrobljene lešnike in orehe. Jeseni naberimo želod, žir, pravi kostanj in posušimo plodove divjih grmovnic in drevja (npr. jerebike, črnega trna, gloga, mokovca, rumenega drena). To bo zelo teknilo šojam in drozgom (kosi, brinovke, cararji). Slednji imajo radi tudi sveža jabolka, ki jih nastavimo kar na tla pod krmilnico. Neoluščene in nepražene arašide nanizajmo na 30 cm dolgo togo žico ali pa surove arašide zavežimo v mrežasto vrečko in oboje obesimo na vejo. Rade jih bodo obiskovale sinice in detli,« navaja Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

»Iz kokosove maščobe in različnih semen (najbolj univerzalna so sončnična) lahko izdelamo maščobne pogače. Jogurtov lonček napolnimo s semeni. V sredino semen vstavimo okoli 20 cm dolgo in 1cm debelo vejico. Kokosovo maščobo stopimo in z njo do vrha zalijemo semena v lončku. Postavimo na hladno, da se maščoba ponovno strdi. Nato pogačo vzamemo iz kalupa in jo za vejico obesimo na drevo,« priporoča Katarina Denac.

Gnezdilnice

»Nekatere vrste ptic, na primer poljski vrabec in veliki detel, uporabljajo gnezdilnice tudi pozimi, in sicer kot spalna gnezda, ki jih na debelo posteljejo s suho travo ali drugimi bilkami. Kratkoprsti plezalčki radi izkoristijo razne špranje in luknje v zidovih ali skladovnicah drv za izgradnjo skupinskih prenočišč, kjer se gnete tudi do 20 ptičkov naenkrat! V skupinah prebijejo zimske noči tudi stržki, ene izmed najmanjših ptic v Evropi, ki bi se sicer zaradi majhnega telesa podhladili. Topla gnezda si izdelajo v zavetnih luknjah ali celo gnezdilnicah,« je še dodala Denaceva.

Nizke temperature

Ko zunaj temperatura pade krepko pod ničlo, za ptice to ne predstavlja večjega problema, pojasnjuje Denaceva. Pomembno je le, da imajo ptice dovolj hrane.