Okroglo mizo z naslovom Ali je priglasitev sumov nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj na Agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) učinkovit ukrep, je sklical varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, udeležili pa so se je predstavniki vseh, ki sodelujejo v verigi, tudi kmetijski in gospodarski minister Dejan Židan in Zdravko Počivalšek. Predstavniki AVK so medtem predstavili raziskavo domnevno nepoštenih poslovnih praks v verigi.

Podgoršek, ki je kot varuh dolžan priglasiti morebitna nedovoljena ravnanja AVK, je bil po eni strani zadovoljen, ker so njegovo delo vsi pohvalili, po pojasnilu direktorja AVK Andreja Matvoza, da so glede na zakonodajo nemočni, pa razočaran.

"Pričakoval sem, da bo AVK iz raziskave izluščila primer, s katerim bi na sodišču preverili, kaj moramo zakonodajno popraviti, da bo lahko naslednji obstal, a se je AVK odločila za drugo različico, da je ta verjetnost negativne drugostopenjske odločbe tako velika, da v primer niti ne bodo šli in že zdaj zagovarjajo stališče po dopolnitvi zakonodaje," je povedal.

Varuh nedvomno ugotavlja, da je največji delež sumov nepoštenih praks pri trgovskih družbah, ki so najmočnejši deležnik in najmočnejši pogajalci v prehranski verigi. Opozarja tudi na nekatera živilskopredelovalna podjetja zaradi suma kartelnega dogovarjanja v času žetve med odkupovalci žit, letos pa tudi na zaostajanje pri ceni mleka glede na evropske povprečne cene.

Sicer pa je danes Podgoršek izpostavil predvsem zavezo, ki so si jo partnerji obljubili že v kodeksu, da bodo namreč prišli na t. i. neto-neto nabavno ceno, kar pomeni, da je dogovorjena cena med partnerjema res končna cena, neobremenjena z dodatnimi rabati, popusti in podobnim.

Druga velika težava v verigi so po njegovih ugotovitvah akcije, saj akcija za kupca pogosto traja nekaj dni, za dobavitelja pa običajno 25 dni ali 28 dni, pri čemer gre za izrazito izkazovanje moči in premoči proti šibkejšim partnerjem.

Minister Počivalšek je bil kljub ugotovljeni nemoči AVK zadovoljen, ker so problematiko odprli in ker je analiza AVK pokazala, da slabe prakse so. "Mislimo, da samo s sankcioniranjem tega problema ne bomo rešili, bomo pa po potrebi ustvarili pravne podlage, da bo mogoče ukrepati," je povedal. Ob tem verjame, da bo predstavitev rezultatov prinesla dogovorno urejanje odnosov med dobavitelji, kupci in distributerji, sicer se bodo po njegovem še hitreje razvile alternativne možnosti oskrbe s hrano med pridelovalci in končnimi kupci.

Židan je povedal, da je skupina za uskladitev pravne podlage že ustanovljena in rešitve pripravljene, čakajo pa tudi na evropsko zakonodajo, ki naj bi tudi urejala to vprašanje.

AVK je v raziskavi o nedovoljenih praksah pozval k sodelovanju 559 deležnikov, dobil 61 prijav, ob tem kar 36 od enega prijavitelja. Največkrat so bili sporni nespoštovanje plačilnih rokov (58 odstotkov), dodatni plačilni roki (50 odstotkov) in vračanje blaga (36 odstotkov)

V razpravi so udeleženci poudarjali, da se morajo predvsem mali pridelovalci povezati, sicer ne bodo preživeli, da je kmet zadnji v verigi, ki se nima kam umakniti, saj na primer mleko mora prodajati, ne glede na ceno, predstavniki trgovcev pa se niso strinjali s pogostimi navedbami, da trgovci neupravičeno pobirajo največji delež.