Klopi v kožuščku: majhni, a nevarni

14. 6. 2012 | Besedilo: Petra Mauer

klopi, kožuh, odstranjevanje, zajedavci

Tako kot za ljudi so klopi tudi za živali izjemno nadležni in pogosto nevarni. Ti mali zajedavci so namreč prenašalci bolezni, ki lahko našim ljubljenčkom pustijo hude posledice ali pa so zanje celo usodne.

Dr. vet. med. Marjan Kastelic s klinike Buba pojasni, da živi v Sloveniji šestnajst različnih vrst klopov. »Najpogostejši so Ixodes ricinus ali gozdni klopi, druge poznamo pod imeni, kot so lisičji, ptičji, glodalski klop in podobno. Vsi so si na videz podobni, prav tako lahko vsi prenesejo bakterijo z okuženega gostitelja na drugega. Posledice pa pogosto niso nedolžne,« opozori sogovornik. Ti zajedavci nemalokrat na naše hišne ljubljenčke prenašajo nevarni bolezni, med katerimi sta najpogostejši erlihija ali anaplazmoza in borelija. Bolj ko se selimo proti jugu in v toplejše kraje, več nevarnosti je tudi za okužbo z babeziozo. »Za okužbo je dovolj že samo en prisesan in okužen klop,« pojasni veterinar in doda, da klopni meningitis oz. meningoencefalitis pri živalih še ni bil diagnosticiran.

Bodimo pozorni na simptome

Največ okužb je v mesecih od aprila do septembra, čeprav je klopa mogoče najti v kožuščku psa ali mačke tudi pozimi – še posebno v mili zimi. Klopi se navadno skrivajo v nizkem rastju, pretežno na senčnih in vlaž­nih travnatih območjih, obronkih gozdov, travnikih, najdemo jih celo na vrtovih. Na žrtev čakajo dokaj nizko, saj je to zanje odličen položaj, od koder se zlahka naselijo na gostitelja. S čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zaznajo že šibko telesno toploto, premike in rahel vonj ter tako odkrijejo žival. Na njej potem z usti predrejo kožo in se prisesajo, pa naj gre za psa, mačko, kravo, ptiča, jelena, zajca, ne nazadnje človeka. »Navadno jih ni več na nadmorski višini 1000 metrov in više, saj je zanje tam prehladno,« pojasni Kastelic.

Če klopa nepravilno odstranimo (tako, da ostane glava v koži), se lahko pojavi lokalno vnetje. Pokaže se v obliki rdečice ali bulice, ki pa za našega ljubljenčka nista nevarni. »Pustimo, da se mesto ugriza zagnoji, in potem bo ostanek klopa sam odpadel,« razloži sogovornik, ki pa opozarja na nevarnejše posledice okužb z borelijo in erlihijo. »Prenos bolezni v gostitelja se pokaže šele čez čas, ponavadi dva do tri tedne po ugrizu klopa. Pojavi se visoka vročina, slabo splošno počut­je, apatičnost, zelo pogosto psi začnejo šepati. Kadar gre za naštete simptome, vedno posumimo na klopa in naredimo krvne pre­iskave, da ugotovimo morebitno prisotnost bakterije. Razlika med borelijo in erlihijo v začetni fazi sicer ni vidna, čeprav prva napade sklepe, medtem ko slednja pusti posledice na notranjih organih (ledvice, vranica …), žival trpi za slabokrvnostjo, kri se slabše strjuje, nastopi lahko celo smrt. Prvi očitni simptom pri okužbi z babeziozo pa je krvav urin, ki se pojavi okoli 14 dni po klopovem ugrizu.« Dobro je vedeti, da če klopa odstranimo prej kot v 24 urah, ostaja le majhna verjetnost za okužbo.

Preventiva in odstranjevanje zajedavca

In kako zunanjega zajedavca najbolj varno odstranimo? Nikakor ne posežemo po olju, petroleju ali bencinu, čeprav so se ta sredstva včasih pogosto uporabljala za ta namen. Strokovnjaki svetujejo, da je treba hitro in učinkovito odstraniti trup in glavo, kar najlaže naredimo s posebno pinceto. Če je morda nimamo pri roki, vendar je klop dovolj velik, ga primemo in narahlo zavrtimo nasprotno od smeri urnega kazalca, brez stiskanja zadka (stiskanje povzroči prehod njegove želodčne vsebine v kri in s tem okužbo). Mesto ugriza nato razkužimo, klopa pa uničimo.

»Še vedno pa bodo skrbniki največ za svoje živali naredili s preventivo. Pse je dandanes že mogoče cepiti proti boreliji (za ljudi tak­šnega cepiva še ni), en odmerek zadošča za šest mesecev. Trenutno so najpogostejši pripomočki za preprečevanje klopnih ugrizov še kožni polivi oziroma ampule, ki se dajejo za vrat na kožo živali, prav tako se dobro obnesejo ovratnice in elektronski odganjalci, ki oddajajo ultrazvok, ki ga klopi ne prenesejo. Dejstvo pa je, da nobeno sredstvo ne zagotav­lja stoodstotne varnosti, zato naj skrbniki, še posebno v tem času, svojo žival dobro pregledajo, takoj ko se vrnejo s sprehoda.«

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE