Ker je v Amsterdamu vedno primanjkovalo prostora za gradnjo, so se v stanovanjska naselja v zadnjih dvajsetih letih preoblikovala tudi industrijska območja ob rek IJ. Meščani jo doživljajo kot svojo »obalo«, zato ni presenetljivo, da se je v zaželeno sosesko preoblikoval tudi umetni otok Zeeburgereiland, ki leži tam, kjer ustje reke IJ prehaja v Južno morje v notranjosti dežele, ki je danes s pregradama ločeno od Severnega morja.

»Globoko smo del narave, vendar smo v sodobnem življenju povezavo izgubili. Naš studio si predstavlja oblikovanje doma in mesta, ki bi spoštovalo tako prebivalce kot okolje in oboje povezalo. Biofilno oblikovanje vidim kot ključ do inovativnega pristopa, ki uravnoveša tehnične vidike okoljsko ozaveščene gradnje s kvalitativno, preživeto izkušnjo organskega in naravnega prostora,« pravi ustanovitelj biroja Giacomo Garziano.

Tehnična inventivnost pomorstva

Medtem ko arhitekti pri mnogih biofilskih projektih naravo pripeljejo v domove predvsem z zasaditvami rastlin v notranjosti in na obodu stavbe, je pri Freeboterju z dvema dupleks stanovanjema poudarek na organskih oblikah, tlorisu, ki se razvija, ko se človek giblje skozi prostore, in vlogi svetlobe v njih. Poglavje svetlobe se navezuje tudi na bivalno kulturo Nizozemcev, ki na velika okna svojih domov ne obešajo zaves.

Nizozemska beseda vrijbuiter, ki je bila podlaga za angleško različico imena stavbe Freeboter, pomeni svobodnjaka, pirata in pustolovca. Ime hiše se domnevno navezuje na Pieta Heina, mornariškega poveljnika z zmagovitimi jadrnicami, zaslužkarja in po izročilu tudi pirata iz časa, ko se Nizozemska ni utrdila samo kot pomorska, vojaška, trgovska, denarna in industrijska velesila, temveč sta bili močni tudi umetnost in kreativnost. Arhitekti so se hote navezali na tehnično inventivnost in materiale ladjedelništva.

V štirinadstropni stavbi, ki zaključuje niz večstanovanjskih hiš v novi soseski, sestavljen iz ozkih, različnih stavb, kot je v Amsterdamu v navadi, sta dva stanovanjska dupleksa po 122 metrov. Zgrajena je iz križno lepljenega lesa v kombinaciji z jeklom in steklom, tloris, stopnišča, balkoni in terase pa črpajo navdih v trupu in na krovu lesene ladje. Konstrukcija je bila montažno izdelana zunaj objekta, postavljena je bila v treh tednih, hiša pa vseljiva v pol leta.  Za konstrukcijo, interier in lamelirano fasadno oblogo so uporabili les zahodne rdeče cedre in bora.

Tako kot njihovi sosedje imata tudi stanovanji z  velikimi panoramskimi okni v Freebooterju gole šipe, vendar so reže med lamelami na fasadi oblikovane tako, da uravnotežijo preglednost in optimalno naravno osvetlitev z zasebnostjo. Da bi to dosegel, je arhitekt Garziano proučeval gibanje sonca skozi vse leto.

!!galerija!!

Energijska poraba hiše se približuje ničli, za kar je zaslužna kombinacija 24 sončnih panelov na strehi, visoko zmogljive stenske izolacije in steklenih sten, skupaj z nizkotemperaturnim talnim ogrevanjem ter mehanskim in naravnim prezračevalnim sistemom. Kar 98 odstotkov uporabljenega lesa ima mednarodni certifikat PEFC, ki promovira trajnostno gospodarjenje z gozdom.

Biro GG-loop 

Nizozemski arhitekturni biro GG-loop je leta 2014 ustanovil Giacomo Garziano, diplomant Facolta' di Architettura iz Firenc. Oblikovalska estetika GG-loop je nekoliko ekstravagantna in futuristična, hkrati pa je pozorna na lokalne kulture, običaje in občutljivost. Pri oblikovanju se osredotoča na končnega uporabnika in išče trajnostne rešitve. Dosedanji večji projekti vključujejo podzemno železnico v katarskem mestu Dohi  in razširitev Muzeja sodobne umetnosti v toskanskem mestu Prato, navajajo na spletni strani za promocijo arhitekture v2com, po kateri povzemamo tudi predstavitev projekta.