Letališče, ki so ga začeli graditi leta 2014, se nahaja v predelu Daxing, približno 46 km južno od središča Pekinga, kar pomeni okrog 20 minut s hitrim vlakom. Do leta 2025 naj bi se skozenj prepeljalo kar 72 milijonov potnikov, opravili pa naj bi 630 tisoč poletov na leto.

Zasnovano je okrog osrednjega notranjega dvorišča. V štirih nadstropjih poleg letališke terminala obsega tudi 80 tisoč kvadratnih metrov velik prevozni center, ki med drugim omogoča neposredno povezavo s hitrim vlakom s Pekingom.

Letališče, vredno več deset milijard dolarjev, je prefinjeni prikaz najnovejše tehnologije, vključno z roboti, ki priskočijo na pomoč potnikom, in prijavo na let s pomočjo tehnologije prepoznavanja obraza. Za zdaj ima štiri steze, nato pa se obeta razširitev na osem stez, ki bo letališče preobrazila v središče letalskega prometa s sto milijoni potnikov na leto.

Kritiki te ogromne investicije se tako sprašujejo, zakaj prestolnica potrebuje še eno letališče, še posebej takšno, ki je od centra oddaljeno skoraj dvakrat toliko kot že obstoječe mednarodno letališče.

Oblasti medtem zatrjujejo, da bo "morska zvezda", kot so neuradno poimenovali novo letališče, razbremenila potniški promet prvega pekinškega letališča, ki je lani sprejelo več kot 100 milijonov potnikov ter tako po prometu zaostalo le za ameriškim letališčem Hartsfield-Jackson v Atlanti v zvezni državi Georgia.

Mednarodno letališče Daxing je v obliki morske zvezde zasnovala pokojna britanska arhitektka iraškega rodu Zaha Hadid (1950-2016). Rojena je bila leta v Bagdadu. Odraščala je v eni izmed prvih tamkajšnjih stavb, ki jih je navdihnil slog Bauhausa, arhitektura, ki so jo v tistem času na Srednjem vzhodu povezovali z naprednim mišljenjem in tudi prestižem. Na ameriški univerzi v Bejrutu je študirala matematiko, nato pa se je odločila za študij arhitekture v Londonu, kjer je bil njen učitelj slavni Rem Koolhaas. Leta 1979 je v Londonu odprla svoj arhitekturni biro. 

Širši javnosti je znana po londonskem centru Aquatics, Centru Heydar Aliyev v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu. Na Južnem Tirolskem je načrtovala muzej, posvečen alpinistu Reinholdu Messnerju. Bila je tudi prva ženska, ki ji je Kraljevi inštitut britanskih arhitektov (RIBA) v 167-letni zgodovini podeljevanja nagrade namenil kraljevo zlato medaljo za arhitekturo. Bila je tudi prva ženska, ki je prejela Pritzkerjevo nagrado, ki velja za Nobelovo nagrado na področju arhitekture.