Botanični vrt Goričica - biotska raznovrstnost je naše bogastvo

Trojica bohinjskih botaničnih vrtov je nastala na krajih, ki izstopajo po številnosti in predvsem raznovrstnosti rastlin, ki rastejo na majhnem območju. Biotsko (oziroma biološko) raznovrstnost, s tujko biodiverziteto, namreč merimo po številu različnih vrst organizmov (v našem primeru rastlin), ki živijo na določenem prostoru, in raznovrstnosti ekosistemov nekega območja. V tem pogledu je Črna prst evropski fenomen. Rastje v alpiniumu je zaščiteno: ne sme se ga trgati, teptati, ruvati s koreninami, sploh kakor koli poškodovati...

Kakor na razstavi je na ogled s potk, speljanih tako, da so v dosegu oči vse rastline, označene s tablicami s slovenskimi in latinskimi imeni. Goričica je prav blizu Bohinjske Bistrice: prevozite vas, pustite vozilo pred avtokampom Danica na desni, tam pa vas tabla usmeri še približno 200, 300 metrov po poti med šotori ob Savi Bohinjki. Botanično pot sta si leta 2008 zamislila idejna očeta Goričice, Branko Zupan, lesarski tehnik, in Ivan Veber, inženir gozdarstva.

Kapitalne najdbe

Botanični vrt Goričico, ki je zaščiten kot naravna dediščina, so z uradnim dovoljenjem Zavoda za varstvo naravne dediščine odprli lani v okviru 200-letnice Botaničnega vrta v Ljubljani, tudi na spodbudo Festivala alpskega cvetja v Bohinju, ki so ga letos priredili že petič in ponavadi traja deset dni, od konca maja do začetka junija. Ta festival si je za svoj simbol izbral najlepšo izmed lokalnih perunik: bohinjsko, ki raste na Komarči in ostenkih Rudnice. Za vodstvo po botaničnih vrtovih in botanične pohode na Ratitovec, Fužinske planine, Koblo itd. nasploh skrbi turistična organizacija, ki je s pomočjo slovenskih strokovnjakov izobrazila botanične vodnike z licenco.

»Več kot deset jih je že, tudi midva sva med njimi,« pravita sogovornika, ki imata za seboj vsak kako zanimivo najdbo: Veber na primer vijolico, dotlej znano samo v Pirenejih, ki jo je pokojni slovenski botanik, prof. Tone Wraber, identificiral kot rogato vijolico, pa plazečo sreteno, znano samo na Mangrtu, ki jo je Brane Zupan našel v Bohinju, in »kapitalno najdbo«: spomladanskega kosmatinca, ki ga pri nas v Sloveniji še niso našli. Odkril ga je naravoslovni fotograf Marko Pogačnik, Ivan Veber pa s strokovno pomočjo določil in najdbo objavil.

Več si lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!