Hiša, ki je bila nekoč v lasti avkcijske hiše Bonhams, stoji v središču Londona, meri več kot 800 kvadratnih metrov, v njej pa je kar šest spalnic, več kopalnic, garderobna soba, delovna soba, telovadnica, pralnica, soba za rože, ogromen bivalni prostor (dnevna soba, jedilnica, kuhinja) z visokim stropom in podzemna garaža.
Kakor pravi Kelly Hoppen, ki se je rodila v Južnoafriški republiki v premožni družini, povezani s tekstilno industrijo, njen novi dom predstavlja njo in njeno zdajšnje življenje. Iskala je nekaj velikega in razkošnega ter našla hišo, v kateri je lahko uresničila svoje želje, saj je edinstvena v vseh pogledih. Ko je prvič vstopila vanjo, je bila popolnoma opuščena in videti kot zanemarjeno skladišče. Kljub temu je oblikovalka v njej prepoznala potencial, saj je v središču Londona težko najti tako prostoren dom s takim razkošjem svetlobe.
Ob nakupu je bila hiša prazna, en sam velikanski prostor brez sten in v enem nadstropju. A za Kelly Hoppen je bilo to belo platno. Leto in tri mesece je trajalo, da je v hiši nastal interier z njenim značilnim podpisom, ki ga zaznamujejo umirjena nevtralna paleta barv, od bele, bež do sive, poudarki v zeleni, umazano rožnati, oranžni, zlati ali modri, in teksture, ki ustvarjajo eleganco, brezčasnost ter hkrati toplino.
Že pri vhodnih vratih se zasluti razkošen slog interierja, ki se nadaljuje tudi v drugih prostorih. Tla iz marmorja, veliko svetlobe, umirjeni odtenki. Mogočno svetilo, ki ga je oblikoval Herve Langlais, poudarja višino stropa. Vhod prav tako krasijo črno-bele fotografije, cvetje in drugi zanimivi dekorativni predmeti. Okroglo ogledalo, ki visi na steni, je oblikovalka našla na bolšjem trgu v Parizu, izvira pa z neke železniške postaje v vzhodni Evropi. Črno-beli fotografiji Marilyn Monroe, ki jo je posnel fotograf Gene Korman, in Mohameda Alija, ki ga je upodobil fotograf Flip Schulke, pa sta iz njene umetniške zbirke. Umetnost ima v njenem življenju izjemen pomen, saj izhaja iz kreativne družine in različna umetniška dela zbira že vrsto let. Pri zasnovi interierja je bilo zato pomembno vprašanje, kam in kako bo umestila umetnine. Ravno zaradi tega se je že na začetku odločila, da bodo stene bele, po stanovanju pa bo veliko polic in različnih odlagalnih mizic, namenjenih prav za razstavljanje teh kosov.
Dolga marmorna polica, ki je umeščena pod okna na eno stran hodnika, se nadaljuje tudi v odprt bivalni prostor in naprej v delovno sobo. Predstavlja kontinuiteto v prostoru in arhitekturni element. Hoppnova jo uporablja za nekakšen razstavni prostor, saj so na njej umetniške slike, okrasni predmeti in nakit, pa tudi predmeti, ki jih prinese domov s številnih potovanj. Ambient se tako spreminja z letnim časom ali njenim razpoloženjem.
Dnevni prostor je bil zasnovan z mislijo na druženje, saj rada gosti prijatelje in znance. Mogočne oboke, ki zaznamujejo velik in odprt dnevni prostor, so v tem delu stanovanja oblekli z lesom. Velik del pohištva je oblikovala sama, med drugim oblazinjeno pohištvo in nekatera svetila. Prav svetila imajo v dnevni sobi glavno vlogo, saj z njimi ustvarja različna razpoloženja v prostoru.
Miza za 30 ljudi
Jedilnica ima razgled na dnevno sobo in kuhinjo. Uporablja jo za večerje in posebne priložnosti. Nad šest metrov dolgo kamnito jedilno mizo, ki lahko gosti 30 ljudi, visi lestenec, ki ga je zasnovala oblikovalka sama, izdelovali pa so ga kar šest mesecev. Poleg te ogromne mize sta še dve manjši za manj gostov in intimnejše večerje. Tla so obložena s parketom, ki v prostor vnaša naravno barvitost lesa. Kuhinja je bela in izčiščena, delovni pulti in stena nad kuhinjskimi omaricami so iz marmorja.
Ob dnevni sobi je še tako imenovana televizijska soba, pravzaprav še ena udobnejša dnevna soba, ki pa je lahko zaprta. Od preostalega bivalnega dela stanovanja jo ločujejo posebna vrtljiva vrata, ki so izdelana iz materiala visokega sijaja in tudi odprta ustvarjajo zanimiv ambient. Za ogromno udobno zofo v televizijski sobi visi črno-bela fotografija leva, ki jo je posnel ameriški fotograf Peter Beard, znan po fotografijah Afrike in afriških živali. Fotografija sodi med oblikovalkine najljubše iz njene umetniške zbirke.
V stanovanju je več kopalnic, v vsaki ima svoje mesto kakšen poseben kos. V eni je to sova iz muranskega stekla, v drugi je v središču pozornosti kad Origami. Ta je nastala v sodelovanju z avstralskim podjetjem Apaiser. Kakor že samo ime pove, je bila navdih zanjo japonska tehnika zgibanja papirja. Stene kopalnice so obložene s keramiko, ki posnema marmor, tla pa so lesena.
Garderobno sobo v stanovanju Kelly Hoppen bi si zagotovo želela vsaka ljubiteljica mode. V njej je dovolj prostora za bogato kolekcijo vintage oblačil, ki jih lastnica zbira že leta, in prav tako za številne čevlje. Tudi tu stene krasijo črno-bele fotografije, med njimi so portreti Kelly Hoppen, ki jih je posnel fotograf David Bailey. Interier garderobne sobe dopolnjujejo prav tako vintage fotelji v nežnem umazano rožnatem odtenku.
Glavna spalnica je v umirjenih barvah: v kombinaciji bele in zemeljskih odtenkov. Poudarek je na teksturi. Mehke preproge, zavese, okrasne blazine, pregrinjala, počivalniki, dekorativni predmeti, umetniška dela in osvetlitev, vse to zaokroža podobo spalnice, ki odraža slog interierjev, kot jih oblikovalka snuje za druge. Spalnica pa je zanimiva tudi zaradi pogleda skozi eno izmed oken: skozenj se vidi v spodnji bivalni del stanovanja.
Tudi sobe za goste so opremljene nadvse skrbno in domišljeno. Oblikovalka si je želela, da se obiskovalci v njih počutijo prijetno. V eni je ustvarila pridih Karibov, drugi dve izstopata zaradi barvnih dodatkov. V eni je izbrala oranžno, v drugi modro barvo. V vseh pa je velik poudarek na ustvarjanju topline z dekorativnimi tkaninami in posebnimi kosi pohištva, od unikatnih izpod rok oblikovalke do klasik oblikovanja ali vintage kosov.