Eleganca in malo gledališke scenografije

Po besedah arhitektov Janje R. Brodar in Gorana Rupnika iz biroja Riba arhitekti, ki sta zasnovala prenovo 120 kvadratnih metrov velikega stanovanja v visokem prit­ličju, so se sprva načrtovani reorganizaciji tlorisa odprle nove možnosti tisti hip, ko so izvajalci pri odstranjevanju ometov v stenah glavnih sob naleteli na opečna oboka. Prostor pod velboma je bil pozidan s predelno steno. Poizvedovanje je razkrilo, od kod oboka, ki sta nosila skoraj 3,8 metra visoki strop. Čisto na začetku naj bi bilo namreč pritličje stavbe namenjeno bančni zakladnici, pri javnih prostorih pa je takšna konstrukcija pritličja pričakovana.

Foto: Janez Marolt

Naj se oblikovanju pozna ženska roka

»Kadar pri prenovi naletimo na presenečenja, ni pomembno samo, da arhitekt prepo­zna dodano vrednost odkritih elementov, o tem mora prepričati tudi naročnika, kar ni vedno samo po sebi umevno,« pravita sogovornika. Lastnik stanovanja se je strinjal, da nepričakovano darilo obdržijo, oboka pokažejo in jima prilagodijo razpored prostorov. Ker je imel že nekaj izkušenj z gradnjo, je izbranima arhitektoma popolnoma zaupal, tako da je prenova gladko tekla. A je tudi zelo jasno povedal, kaj si želi: prestižno stanovanje z velikim bivalnim prostorom, tremi spalnicami in dvema kopalnicama, elegance si ni predstavljal kot izčiščenost prostora, temveč kot brezčasnost, italijanski glamur, kot dizajn, ki se mu pozna ženska roka. Zaradi arhitektke v ekipi je njun biro tudi izbral za prenovo, se smejita. Smejita zato, ker se je izšlo tako, da je Janja prevzela projektantski del, mehkejši del posla pa Goran, ki je izbiral razkošne tkanine in zastavil igrive detajle v interierju.

Najdba obokov jima je pri doseganju glamuroznega vtisa v stanovanju zelo pomagala, pravita. Odprla je razmišljanje o pravih materialih, ki prevzamejo pri ustvarjanju ambienta pomembno vlogo. Opeki, ki ima že sama tak učinek, sta pridružila toplotno modificiran jesenov les, ki je v postopku obdelave postal čokoladne barve. »Pritegnil naju je z vtisom globine in karakterno površinsko strukturo. Tla iz takšnega lesa bi bila elegantna, a si z njimi zaradi šibkejše naravne osvetljenosti visokopritličnega stanovanja nisva upala tvegati. Masivo ali zelo debel furnir pa sva uporabila za mizno ploščo, police, manjše kose opreme in del kuhinjskega pohištva, tu v kombinaciji z belo barvo.« Za tla sta izbrala večji format v ribjo kost položenega hrastovega parketa, ki je le za spoznanje beljen.

Na opeko in temni les sta navezala toplo barvno lestvico v osrednjem prostoru, okrogline obokov pa so narekovale izbiro svetil in dodatkov, kot so polkrožna in okrogla držala pri kuhinjskem pohištvu, valjasta napa ali okroglo ogledalo. Med svetili izstopata trojček polnih lunic, ki visijo nad jedilno mizo, in skledasta stropna luč nad sedežno garnituro, oboje iz podjetja Vibia. »Sledenje poudarjenim linijam v prostoru in ustvarjanje igrivosti z njimi je tisto, kar daje stanovanju dobro energijo,« je prepričan Goran Rupnik. K občutku razkošnosti in širine pa po drugi strani prispeva inventivna razporeditev prostorov.

Prednost prehodne zasnove kuhinje

Podolgovat, na cesto obrnjen del tlorisa z obokoma, ki je na eni strani s stekleno steno pregrajen v spalnico, na drugem koncu pa se za običajno steno skriva še ena soba, je najdlje od vhoda v stanovanje. Vanj se s stopnišča pride na nasprotni, zahodni strani, ki ima okna na notranje dvorišče. Malce po ameriško se obiskovalcu pogled že od vhodnih vrat ustavi na velikem delovno-družabnem polotoku v kuhinji ali pa se, dvignjen, sprehodi do dnevne sobe.

Prednost prehodne zasnove kuhinje je, da v dnevni prostor skoznjo sonce posveti tudi popoldne, z vzhodne in zahodne strani pa sta prav tako osvetljena kuhinjska niza. Organizirana je tako, da je malo bolj servisni del, ki se navezuje na otok, skrit za kratko steno, medtem ko zaprti elementi na nasprotni strani izražajo red, kontrastna niša za kavni avtomat pa igrivost. V podaljšku kuhinje je pod dvoriščnim oknom oblazin­jena klopca za počitek, ki malce spominja na separe. Pult je iz belega tehničnega kamna, ličnice elementov pa mat bele ali iz toplotno obdelanega jesenovega lesa. Za tla v vhodnem in kuhinjskem delu so izbrali svetlo velikoformatno keramiko s strukturirano površino.

Na eni strani je za kuhinjskimi elementi vhod v manjšo sobo, na drugi površino zaokrožuje dnevna kopalnica v bež tonih. Čeprav v notranjosti tlorisa, se lahko pohvali z naravno svetlobo. Višina stropa je nam­reč omogočila šipo nad garderobno omaro ob vhodu v stanovanje. Še ena kopalnica, bolj intimna, v katero se pride iz zastekljene spalnice, dnevne svetlobe nima, a osvetlitev v njej ustvarja občutek, kot da smo pod nebesnim svodom. Porisana bela keramika prehaja v zelo temno turkizno nebo, ki ga predstavljata zgornji rob prostora in strop. Modrina se tu navezuje na oblazinjeno posteljno vzglavje v odtenku džinsa, ki je pri odgrnjeni zavesi v dnevni prostor glavna zvezda scenografije. Arhitekta sta modro barvo v spalnici izbrala kot poudarek in kontrast toplim tonom v dnevnem prostoru na drugi strani steklene stene, vpete med unikatno izdelane jeklene profile. Žametni zastor, ki ju lahko loči, je v pastelno rožnati barvi, zatemnitvene zavese na uličnih oknih, iz podobne tkanine, pa v peščenem odtenku.

»Kovina vedno vnese v prostor nekaj elegance, steklo z odbleskom tudi. Malo več glamurja pa smo ustvarili z žametnimi tkaninami, od katerih po drugi strani veje občutek domačnosti,« pripoved o paleti odločitev zaokroži Janja R. Brodar.