Montažna hiša na Štajerskem je namenjena družini, katere člani pogosto delajo od doma, vendar si želijo dosledno ločitev bivalnega dela od tistega, ki je namenjen delu. Med seboj ju fizično ločuje konstrukcijska zasnova, pravi arhitekt Tomaž Meznarič, ki je zasnoval arhitekturo in notranjo opremo vzorčne panelne Marlesove hiše. Pritličje namreč prekinja širok prehod skoznjo, namenjen parkiranju dveh avtomobilov, čez oba dela pa je »položeno« zgornje nadstropje hiše s spalnicami. Na eni strani prehoda so prostori za umirjeno poslovno dejavnost, na drugi pa družini namenjeni dnevni bivalni del hiše, z veliko dnevno sobo, ki prehaja v kuhinjo in jedilnico, avla z garderobo, pralnica, dnevno stranišče in tehnični prostor.
Pritlična površina zasebnega, družinskega dela je precej večja od pisarniških prostorov, saj združeni bivalni prostor seže tudi čez del, ki z dvokapnico tvori veliko teraso. Od tod se v avtomobilski prehod »ne vidi«, saj ga zastirajo masivni macesnovi stebrički. Bivalna površina hiše znaša skupno 250 kvadratnih metrov, od tega 140 v pritličju in 110 v nadstropju, terase, balkoni in parkirni del so izvzeti.
Po arhitektovih besedah so z organizacijo tlorisa v bivalnem delu želeli doseči odprtost vseh prostorov in zagotoviti veliko naravne svetlobe. »Že ob vstopu v hišo se nam pogled v vseh smereh odpira v okolico. V dnevnem delu imamo dve stranici, okoli katerih je terasa, v celoti zastekljeni, kar ustvari vtis, da se dnevni del preliva v zunanjost. Tudi večnamenski hodnik v nadstropju s spalnicami s površinami za delo in posedanje je po celotni dolžini zastekljen, na obeh koncih pa prehaja na balkona. Izbira okenskih okvirjev je premišljena tako, da so tam, kjer ni potrebe po odpiranju, uporabljeni minimalni okenski profili, da čim manj motijo pogled navzven,« razloži Meznarič. Preostalo zunanje stavbno pohištvo je leseno, v naravni barvi.
Da se hiša kljub velikim steklenim površinam zaradi sonca ne bi pregrevala, skrbijo pametna senčila s senzorji, na vpliv neželenih zunanjih dejavnikov pa so mislili še pri eni podrobnosti. Ker se tlak v dnevnem prostoru v isti ravnini nadaljuje na teraso, so si ob stavbi na zunanji strani omislili perforirane podnice, ki ob dežju preprečijo vdor vode v notranjost.
V dnevnih in spalnih prostorih je kot talna obloga uporabljen hrastov parket, v tehničnih prostorih in kopalnicah pa keramika, medtem ko so kopalniške stene namesto v keramiko odeli v dekorativni beton.
Posebnost vgrajenih materialov je stenski omet v otroških sobah, ki uravnava vlago v prostoru. Poleg tega so tu v strop vgrajene PCM-plošče, ki pripomorejo k uravnavanju temperature. Gre namreč za fazno spremenljivi material, ki omogoča shranjevanje latentne toplote.
Bela barva pohištvene opreme in les po arhitektovih besedah ustvarjata občutek prostornosti in topline, v spalnicah pa naravni materiali in leseni detajli, ki se prepletajo s sodobnimi elementi, zavetje umirjenosti in udobja.
Omenili smo že funkcijo daljinsko vodenih pametnih inštalacij, ki skrbi za samodejno senčenje zastekljenih površin, pridružujejo pa se jim integrirane rešitve za upravljanje osvetlitve, električnih naprav in nadzorovanje porabe energije. Vključujejo tudi tehnologijo za nadzorovanje zračne vlage.
PREBERITE ŠE: DRUŽINSKE HIŠE: ZNAČILNOSTI IN TIPI MONTAŽNE GRADNJE
Tehnični sistemi v hiši so zasnovani z namenom doseganja energetske samozadostnosti. Hiša namreč proizvede več energije, kot je je potrebno za udobno bivanje družine. Ima sončno elektrarno, polnilnico za električni avtomobil, presežno električno energijo lahko shrani v baterijskih sistemih ali jo odda v omrežje, ogrevanje in hlajenje omogoča toplotna črpalka. Zanju sta položeni napeljavi za talno gretje in stropno hlajenje. Poleg tega prediktivno vodena toplotna postaja omogoča optimalno rabo energije in vračanje presežne toplote v sistem ogrevanja.