Kot črno-bela slika

Čeprav je pogled skozi okno v novem kranjskem naselju govoril o deževnem, meglenem, skoraj čisto nič predprazničem dnevu, je bilo znotraj vse prej kot turobno. Na dobrih 40 kvadratnih metrih moderno zasnovanega stanovanja si je lastnica uredila prijetno in toplo, zlasti pa barvno usklajeno domovanje. Na božični večer je bilo naokoli leto dni, odkar je Špela prvič prespala v svojem novem domu. Zgodba snovanja opreme in barv se je začela že prej, a od prejema ključev do vselitve so minili pičli trije tedni.

Gostiteljica se je pred letom in pol, ko je bilo stanovanje še v gradnji, prijavila na naš natečaj Arhitekturni dialog, saj je želela nasvet, kako ga čim bolj funkcionalno opremiti. Bodoča arhitektka je, kakor pravi Špela, zasnovala zanimiv predlog, vendar se je sama odločila, da ga ne bo upoštevala. Zakaj? »Študentka je predlagala rušenje stene, ki ločuje spalnico od osrednjega bivalnega prostora. Tega pa si nisem želela, saj sem iskala stanovanje z ločeno spalnico.« V resnici ji je bila že misel, da bi morala vsak večer potegniti posteljo iz omare, zjutraj pa jo pospraviti nazaj, odveč. Študentka je namreč v razporeditvi notranje opreme predlagala vgradno omaro, v kateri je skrita postelja. Kakor še dodaja Špela, je bilo stanovanje novo, ko je zaprosila za nasvet, še ni prejela niti ključev in se ji je zdelo podiranje sten nesprejemljivo. Tako se je opremljanja na koncu lotila po svoje.

Začela je s kuhinjo, ki je v niši in brez okna. Pravi, da se je zaradi tega takoj odločila za kuhinjske omarice v beli barvi. Iz tega je izhajala in prišla do spoznanja, da si pravzaprav želi po vsem stanovanju črno-belo kombinacijo. Toda med iskanjem primernega kavča se ji je zazdelo, da bo zamišljena kombinacija morda delovala preveč hladno. Zato je zdaj v osrednjem bivalnem prostoru kavč v živahnem ciklamnem odtenku. Ta barva se pojavlja tudi na dodatkih in pasu na steni nad televizorjem. Kakor še pravi gostiteljica, se mora vse ujemati, torej je jasno, kakšni so bili praznični okraski na snežno beli jelki – prav tako ciklamni. Odtenek je izbrala spontano, še bolj pa ji je všeč turkizno modra barva, saj jo spominja na morje in plaže, zlasti tiste na grških otokih. »Obožujem Grčijo, obiskala sem jih že dvanajst,« pripoveduje gostiteljica. Naksos, Ios, Santorini, Rodos, Kreta, Paros, Karpatos, Lefkas, Zakintos, Krf se le nekateri z njenega seznama. Najbolj pa sta jo očarala Lefkas in Karpatos, zlasti zaradi čudovitih plaž. »Ni treba iti na Karibe, saj imaš nekaj podobnega uro in pol stran od doma z letalom,« pojasni svoje navdušenje. Na grških otokih jo najbolj prevzame slikovitost narave. Zato niti ni presenetljivo, da so njene sanje vikend v Istri, ki bo opremljen v slogu tamkajšnjega okolja s primesmi Grčije. Narava jo je navdušila tudi v Dolomitih v Italiji, kjer je živela dve leti. Tam, pravi, je slikovito tako poleti kot pozimi.

Če se vrnemo v njeno novo domovanje, v katerem se je prvič srečala z bivanjem v stanovanjskem bloku (prej je namreč živela v hiši), v njem ni opaznih spominov na grška poletja in plaže. A tudi v tem domu lahko s pogledom ujame košček narave, saj se v jasnih dneh vidi vse tja do Šmarne gore, Katarine in Krvavca. Nov dom so pri Špeli našle še rastline, ki jim prej ni namenjala posebne pozornosti, a tudi te morajo biti barvno usklajene, se pravi bele ali ciklamne. Ko se je iz hiše preselila v stanovanje, je bilo zanjo novo predvsem to, da se je morala sprijazniti z manj površine. Kar nekaj časa je potrebovala, pripoveduje, da se je navadila na le dve sobi. A čas opravi svoje. Zdaj ugotavlja, da je prostora povsem dovolj za enega, tudi za dva stanovalca.