Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Domovi

Mansarda: Po prenovi prostori povezani in z več svetlobe

V družinski hiši iz devetdesetih let prejšnjega stoletja je arhitektka Maruša Debevec prevzela prenovo dvoetažnega mansardnega stanovanja za mlado družino. Glavno izhodišče projekta je bilo, da obstoječe manjše prostore povežejo in vanje spustijo več naravne svetlobe. Nastala je svetla in brezčasna mansarda z barvnimi poudarki.
Mansardno stanovanje je dvo­etažno, saj ima poleg nadstropja tudi galerijo, na katero se dostopa po stopnicah, ki so umeščene v dnevno sobo. FOTO: Maruša Debevec 
Mansardno stanovanje je dvo­etažno, saj ima poleg nadstropja tudi galerijo, na katero se dostopa po stopnicah, ki so umeščene v dnevno sobo. FOTO: Maruša Debevec 
4. 12. 2024 | 16:52
4. 12. 2024 | 16:53
3:49

Mansardno stanovanje, ki meri približno 110 kvadratnih metrov, je dvoetažno, saj ima poleg nadstropja tudi galerijo. V prvem nadstropju so bivalni prostori z dvoetažno dnevno sobo, kopalnica in dve spalnici. V galeriji, ki je dostopna po stopnicah v dnevni sobi, je večja pisarna, ki pa se lahko spremeni v dodatno sobo.

Glavno izhodišče prenove je bilo po besedah arhitektke Maruše Debevec, da razdrobljene prostore povežejo in zagotovijo več naravne svetlobe. Tako so dodatno umestili nekaj oken in ohranili odprtino prvotnih stopnic, nad katero so vgrajena strešna okna, ki zdaj posredno osvetljujejo tudi nadstropje. Prav tako so si lastniki želeli, da bi galerija, ki je pod slemenom strehe, ostala fleksibilen prostor, ki se po potrebi spremeni v dodatno spalnico.

Glavno izhodišče prenove je bilo po besedah arhitektke Maruše Debevec, da razdrobljene prostore povežejo in zagotovijo več naravne svetlobe. FOTO: Maruša Debevec 
Glavno izhodišče prenove je bilo po besedah arhitektke Maruše Debevec, da razdrobljene prostore povežejo in zagotovijo več naravne svetlobe. FOTO: Maruša Debevec 

»Tlorisno smo stanovanje pustili v prvotnem stanju in nismo spreminjali inštalacij (kuhinja je na prvotnem mestu, prav tako kopalnica). Prenovili smo vse prostore, najbolj pa smo se posvetili bivalnemu delu. Prav tako smo ohranili obstoječi parket, na nekaterih delih smo ga le prenovili,« je povedala arhitektka in ob tem dodala, da je bila najbolj zahtevna izvedba dvovišinskega prostora ter omare in stopnic, ki povezujejo dnevni prostor z galerijo. Največ energije so po njenih besedah vložili v izdelavo bivalnega prostora, ker so na enem delu odprli strop in prestavili stopnice v dnevni prostor, tam, kjer so bile prvotne, pa dodali svetlobnik.

»Bivalni prostor je bil prej naravno slabše osvetljen, zato smo se odločili za več strešnih oken. Ta so zdaj nad hodnikom in ga posredno osvetlijo skozi zastekljena tla. Prav tako so dodana nad dvovišinskim dnevnim prostorom. V preostalih prostorih nismo posegali v okna,« pojasnjuje arhitektka. Naravno osvetlitev so dopolnili z umetno. Največ pozornosti so namenili razsvetljavi v dnevni sobi, kjer so umestili reflektorska svetila in ambientalna stenska svetila, dodatno pa jo osvetljujejo LED-svetila, skrita v omari, in neposredna osvetlitev na škarjah ostrešja. Drugi prostori imajo klasično osvetlitev z osrednjo svetilko in dodatnimi namenskimi svetili, kot so bralne lučke, osvetlitev ob ogledalu ... V mansardni del so vgradili reflektorje.

Pri barvah so se odločili za svetle odtenke z nekaj bordo in zelenimi poudarki. FOTO: Maruša Debevec 
Pri barvah so se odločili za svetle odtenke z nekaj bordo in zelenimi poudarki. FOTO: Maruša Debevec 

Pri barvah so se odločili za svetle odtenke z manjšimi bordo in zelenimi poudarki. Tako so v bivalnem delu večji kosi pohištva v belih odtenkih in barvi kapučina, da prostor deluje čim bolj svetel. Popestrili so jih z veliko mizo iz masivnega lesa in posameznimi poudarki v bordo, temno zeleni in črni barvi. Močan element v prostoru je tudi stensko svetilo, še pravi sogovornica.

Kopalnica je v svetlih odtenkih z leseno omaro in črnimi dodatki, spalni del in galerija pa sta odeta v belo barvo.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine