Odprta vrata: Dom za družino arhitektov

Arhitekta Ajda Kolenbrand Judež in Jure Judež sta iskala stanovanje, ki bi ga lahko uredila po lastnih željah, zato ju niso zanimale ne zaključene novogradnje ne prenov­ljena stanovanja. Iskala sta nekaj, kar bi lahko brez slabe vesti najprej »porušila«, na primer stanovanje z vrtom v manjši večstanovanjski hiši, da bi si potem ukrojila družinski dom. Zaradi pomanjkanja ponudbe bi nad to zamislijo skoraj obupala, potem pa sta med epidemijo koronavirusa zasledila oglase za stanovanja v kompleksu treh tri­stanovanjskih stavb, ki so bile deset let prazne in slabo vzdrževane. Njuno stanovanje meri 84 kvadratnih metrov, pripadajo mu še garaža in velika klet ter 120 kvadrat­nih met­rov vrta. Ob nakupu je imelo dve sobi ter spalnico, dnevni prostor, povezan s kuhinjo in jedilnico, kopalnico in utiliti z dodatnim straniščem.

Prednost strokovnih izkušenj

V zakup je bilo treba vzeti očitne napake stavbe, cena je bila zaradi njih nižja, a zaradi velikega povpraševanja se je bilo treba odločiti tako rekoč takoj. Stanovanje sta kupila z zavedanjem, da ga bo treba celovito obnoviti, tudi skupne dele stavbe, in v to vložiti precej denarja. Dela so se lotili takoj, saj so za nakup novega prodali prejšnje stanovanje in se morali iz njega izseliti v nekaj mesecih. »Časovni okvir se nama je zdel sprejemljiv, ker sva vedela, kako si morajo dela slediti, katero odločitev je treba sprejeti v določenem trenutku, kdaj je treba naročiti izdelke, da prenova poteka tekoče. A je bilo vseeno presenetljivo, da se nam je uspelo preseliti v tako kratkem času, za kar se lahko zahvaliva izkušnjam, našim podizvajalcem, malo pa verjetno tudi sreči,« pove Ajda Kolenbrand Judež iz arhitekturnega biroja Celovito iz Medvod.

Takoj po nakupu sta začela načrtovati, kako bi prostore čim bolje preuredila in odpravila slabosti stavbe. Nameravala sta ohraniti čim več, a se je izkazalo, da je bolje, da izvedeta celovito prenovo, vključno zamenjavo starih PVC-oken, ki so jim trohneli slepi leseni podboji, in menjavo radiatorskega ogrevanja s talnim, kar je za seboj potegnilo zamenjavo betonskih estrihov, vodovodnih in električnih napeljav. Plin kot ogrevalni vir so ohranili, z vgradnjo talnega ogrevanja pa so lahko maksimalno izkoristili prostore, ki po površini niso razkošni, saj bi radia­torji predstavljali omejitev za razporeditev opreme.

Skupaj z lastniki sosednjih dveh stanovanj so investirali v zaprtje skupnega stopnišča in sanirali napake na stavbi, predvsem top­lotne mostove na terasah in pomanjkljivo hidroizolacijo na njih, ter izvedli nov za­ključni sloj na fasadi, saj se je prvotni na nekaj mestih zaradi slabe izvedbe že luščil.

Za domačnost barvna karta z belo, črno in toplo barvo lesa

Stanovanje je v celoti v eni etaži in je zasnovano kompaktno. S stopnišča se vstopi v predprostor, iz katerega je vstop v kopalnico in utiliti ter v nadaljevanju v jedilnico s kuhinjo, ki je povezana z dnevnim kotičkom. Prvotni tloris je doživel nekaj sprememb. Največja je bila zamenjava dnevnega prostora in kuhinje. Kuhinja z jedilnico je zdaj v delu, kjer je bila predvidena dnevna soba, saj je večji in ima izhod na zahodno teraso, dnevno sobo pa so uredili v bolj skritem delu, kjer je bila načrtovana kuhinja z jedilnico. V preostali del stanovanja, z dvema otroškima sobama, spalnico in delovnim kotičkom, vodi hodnik iz predsobe, iz katerega je še en izhod na vrt, na južno teraso. Tu so s prestavitvami predelnih sten zagotovili boljšo organizacijo prostora: odstranili so vrata v predsobi, saj vetrolov v stanovanju zaradi zaprtja skup­nega stopnišča ni bil več potreben, s prestavitvijo vrat v kopalnico so povečali predprostor, predelno steno med hodnikom in dnevno sobo prilagodili tako, da so lahko vzdolž celotnega hodnika vgradili omare, z zmanjšanjem spalnice pa so nekoliko povečali delovni kotiček.

Večji del opreme je izdelan po meri (tipski so le nekateri elementi, kot so postelje, stoli, sedežna garnitura, miza …), saj so tako kar najbolj izkoristili prostore in poenotili njihov videz.

Rdeča nit pri oblikovanju je bila naravna barvna karta v kombinaciji bele, črne in lesa, ki v ambient vnaša domačnost. Za pohištvo so uporabili furnir bresta, ki ima prijetno toplo barvo z izrazitimi letnicami. Polovica stanovanja, v kateri so »mokri« prostori, kuhinja, kopalnica, utiliti, vhod, ima po tleh dekorativni beton. V kopalnici je ta nanesen še na stene, namesto keramike. Tla v spalnem delu in v dnevni sobi pokriva rustikalen, oljen hrastov parket.

Vrt v prvem planu

Korenito preobrazbo je doživel tudi vrt. Stanje ob nakupu je bilo namreč precej žalostno. Večji del zemljišča je prekrival neuporaben breg, ki ga je preraščal plevel. »Vrt je bil najina velika želja zaradi bivanja na terasi v toplem delu leta in možnosti vrtička za domačo pridelavo. Poteka okoli stanovanja in nanj lahko dostopamo na zahodu iz jedilnice in na jugu iz hodnika. Na obeh delih imamo leseno teraso. Ob vsaki terasi smo posadili po eno drevo, ki bo z leti naredilo nekaj sence. Ker smo preostali del vrta želeli čim bolje izkoristiti za zelenico, smo zunanje poti speljali tik ob objektu. Zaradi konfiguracije terena smo na južni strani vrta uredili brežino, ki je zasajena z okrasnimi rastlinami, ob njenem robu pa smo s postavitvijo nizkega opornega zidu pridobili gredico, v kateri se izmenjujejo vrtnine in okrasno rastlinje. Za hrambo vrtnega orodja in opreme smo ob koncu gredice v teren vkopali manjšo lopo,« razloži arhitektka.

Ob zahodni terasi, kjer vrt meji na sosednje stanovanje, so namesto ograje postavili visoko gredo za zelišča s pergolo, ki jo bo sčasoma obrasel kivi. Ker so obdelovalne površine dvignjene na višino, je delo na njih udobnejše, košnja trave pa bolj preprosta, saj je zelenica prosta ovir in enotna.

Po arhitektkinih besedah so se selitve in prenove vsi v družini zelo veselili, zato mesecev intenzivne prenove niso doživljali kot težave. »Razlika med načrtovanjem zase in za naročnika je precejšnja, predvsem je načrtovanje zase manj stresno. Svoj okus in potrebe dobro poznava, zato je potekalo zelo gladko. Tako kot vsi pari sva tudi midva pri nekaterih odločitvah sklepala kompromise, oz. bolje rečeno, sva s pogovorom prišla do najboljše rešitve za vse nas.«