Odprta vrata – Nemčija: Sončen dom z razgledom

Podstrešje nekdanje pošte, ki sega čez dve etaži, obiskovalca dobesedno očara s steklenimi stenami. Prostornost stanovanja še poudari lahka in zračna notranja oprema.

Sonja in Heinz sta minulih trideset let potovala po svetu. Živela sta v Londonu, New Yorku in Parizu. Nedavno sta se odločila, da se bosta vrnila v Nemčijo, in se naselila v nekdanjem poštnem uradu, ki so ga pre­uredili v stanovanjsko hišo. Stanovanje, ki se ponaša s čudovitim razgledom na staro mesto Überlingen in Bodensko jezero, je veliko 140 kvadratnih metrov, kar je več kot dovolj za Sonjo, Heinza in njuna mačkona Fricka in Tigra.

Bivalni prostor z jedilnico in kuhinjo, ki je na najvišji točki visok šest metrov, je Sonja obogatila z eklektično mešanico angleškega, švedskega in francoskega pohištva. Luksuz­no stanovanje ima tudi galerijo z odprtim stopniščem, ki se naslanja na kuhinjski del. Na galeriji so Heinzova domača pisarna, televizijska soba in soba za goste.

Ko je Sonja prvič videla stanovanje, so poslopje še vedno prenavljali, tako da je lahko 52-letna grafična oblikovalka sproti dodajala posamezne detajle. V kopalnici se je odločila ploščice položiti le nad umivalnikom, okoli kopalne kadi in kabine za prhanje, druge stene pa je dala obložiti s tapetami.

»Resnično sem presenečena nad tem, da prav nič ne pogrešam Londona,« pravi Sonja. »Prepričana sem bila, da sem se v tem času dodobra poangležila. Res pa je, da lahko po internetu, facebooku in skypu še vedno vzdržujem stike s prijatelji v Londonu.« Kuhinja, ki se odpira v bivalni prostor, je ena njenih najljubših domislic. Tako kuha in se hkrati zabava, saj je lahko ves čas v družbi gostov. »Ko sem prijateljem v Londonu povedala, da se v Nemčiji običajno najame stanovanje brez opremljene kuhinje, preprosto niso mogli verjeti.« Tudi njuno novo stanovanje ni imelo kuhinje, zato je bilo prvo, za kar sta poskrbela, to, da sta naročila kuhinjsko pohištvo in vse potrebne gospodinjske aparate. Sonja je bila posebej pozorna, da imata dovolj shranjevalnih površin. Obožuje steklo, zato potrebuje ustrezen prostor za svojo zbirko, v kateri so med drugim kristalni kozarci iz Češke.

Zaljubljena v staro pohištvo

Zaljubljena je tudi v staro pohištvo. Na dražbi v Londonu je kupila poslikano avstrijsko garderobno omaro in priznala, da goji posebno strast do romantičnih kosov pohištva. »Moj prvi mož je bil iz Pariza. Ob njem sem razvila svoj čut za romantični slog,« pojasnjuje. S tem je povezano tudi zahajanje na dražbe: »Na dražbah je mogoče za dokaj razumno ceno kupiti čudovite stvari.«

V omari s porcelanom hrani servis, ki ga je podedovala po svoji teti. Še vedno je popoln, ker ga je teta skrbno varovala. »Za vsak kos je nakvačkala čipkast prtiček, da se ne bi okrušili, ko jih je zlagala enega v drugega,« pripoveduje Sonja. Eden dragocenejših kosov pohištva je georgijanska miza za kartanje. »Morala je biti za kartanje,« je prepričana, »saj ima predal, v katerem so varno hranili komplete kart za bridž.« Naslanjača iz petdesetih let prejšnjega stoletja, oblazinjena z žametom, sta dediščina Heinzovega očeta in se čudovito ujemata z udobno moderno zofo. Po mizah in tleh so skladovnice knjig. »Moja slabost so bogato ilustrirane knjige velikega formata,« priznava Sonja, ki je študirala grafično oblikovanje v Londonu. Tam je imela nekaj časa svoj oblikovalski studio. Zdaj v Ravensburgu poučuje medijsko oblikovanje. Njena ljubezen do oblikovanja se kaže na vsakem koščku njunega stanovanja. Osnutke idej in skice navdihov hrani na kartončkih, slikah in risbah, ki lepo popestrijo njeno delovno sobo.

Knjige so tudi del dekoracije njune spalnice. Sonja je nad posteljo obesila slike čevljev iz 18. stoletja, ki jih je našla na enem od potovanj po Nemčiji. Namesto klasičnih nočnih omaric je na vsako stran postelje postavila stol s pletenim hrbtnim naslonom, na katerega je pritrdila nočno lučko. Sedeža stolov pa sta priročna za odlaganje knjig, ki jih zakonca bereta pred spanjem.

V spalnici je na častnem mestu starinska francoska garderobna omara. »Si lahko predstavljate, da sem zanjo plačala samo 250 evrov?« Masivna lesena omara z ogledali na vratih, ki jo je kupila na dražbi, je eden njenih najljubših kosov pohištva.

Sonja in Heinz po burnih letih, ki sta jih preživela v Londonu, nadvse uživata v miru in tišini svojega novega doma. Kadar le uteg­neta, si privoščita čaj na terasi in uživata v čarobnem razgledu na staro mesto in Bodensko jezero.