A preden sta se arhitektki z naročnikoma začeli pogovarjati o vizualni podobi bodočega doma, ki je bila zanju zelo pomembna, je bilo treba tloris 95 kvadratnih metrov prilagoditi sodobnemu bivanju. Prej manjšemu stanovanju, ki je bilo že dolgo prazno in je imelo za današnje navade nelogično zasnovo, v kateri je najboljše mesto z velikim oknom zasedala kopalnica, so priključili prostorno sobo sosednjega stanovanja in zaprli prehod med enotama.
Lastnika sta si želela odprt tloris, v katerem bi imel osrednje mesto dnevni prostor z odprto kuhinjo, primeren za družabno življenje ob pripravi jedi, prostorno otroško sobo, spalnico in dve kopalnici. Treba je bilo najti rešitev tudi za ozek, dolg, temen, a po površini potraten hodnik na notranji strani stanovanja. Skrajšali so ga tako, da so po preverjanju statičnih zahtev v steni hodnika, ki v novi razporeditvi meji na dnevni prostor, nasproti vrat v stanovanje ustvarili dva prehoda, ki omogočata »krožni promet« in hodnik vizualno povežeta z delom stanovanja, ki najbolj živi. Pomembni so tudi pogledi, ki zdaj v diagonali sežejo od vhoda do oken, in naravna osvetljenost. Kljub relativno majhni kvadraturi osrednjega bivalnega prostora ta v povezavi s kuhinjo in hodnikom deluje prostorno in zračno, pravita arhitektki. Iz preostalega dela hodnika sta prehoda v veliko otroško sobo, spalnico in dve kopalnici.
Gradbeno je bilo stanovanje v celoti prenovljeno, dobilo je nove inštalacije, novo stavbno pohištvo, spuščeni strop, nad katerim so do etažne plošče vgradili izolacijo iz kamene volne, saj je nad stanovanjem neogrevano podstrešje, in v celoti nove tlake, s talnim ogrevanjem in talnimi oblogami. »Na tej točki smo prišli do gradbenega elementa, talnih keramičnih ploščic, ki jih moraš izbrati v zgodnji fazi načrtovanja, in nanje se je navezala barvna shema bivalnih prostorov. Za štiri cone v stanovanju – vhodni del hodnika, dve kopalnici in kuhinjo – smo izbrali različne izdelke iz dveh skladnih kolekcij kvadratnih keramičnih ploščic, ki z vzorcem posnemajo tradicionalne cementne ploščice in z izborom nakazujejo meščanskost,« pravi Brina Vizjak. Po en odtenek iz ornamentiranih ploščic je tako določil barve pohištvenih elementov v prostorih: peščene z rožnatim podtonom na hodniku, svetlo modre v eni in morsko zelene v drugi kopalnici, medtem ko so v kuhinji za ličnice omaric in kuhinjskega otoka izbrali mornarsko modro barvo, ki predstavlja kontrast bivalnemu prostoru v toplejših tonih.
»Lastnika sta si namreč želela, da bi bila kuhinja v modrih tonih, iskali smo odtenek, ki daje prostoru pravi karakter in bo tudi skozi čas ostal nemoteč,« pravi Maja Laurence. O podobi stanovanja sta imela zelo izoblikovane želje: blizu so jima štukature, obrobe, posneti robovi, teksturirani materiali, izraziti vzorci in močne barve. Po njenih besedah je bilo odmerjanje teh detajlov izziv, saj sta ju morali usmerjati, da ne bi prišlo do zasičenja, po drugi strani pa sta naročnika arhitektkama povsem zaupala. Ne samo mizarja za pohištveno opremo, ki sta jo načrtovali, prav vse materiale, barve, tkanine, celo dodatke in starine so izbrali skupaj. »Z naročniki, ki imajo tako artikulirane želje, so zagnani v iskanju rešitev, a so se pripravljeni voditi, vedno izpeljemo lepe zgodbe. Lastnica stanovanja pa je bila poleg tega še precej spretna pri naročanju po spletu in velikokrat ji je uspelo, da je za izbrane materiale našla ugodnejše ponudbe brez posrednikov, neposredno pri proizvajalcih,« pravi sogovornica.
Medtem ko so pri bivalnih prostorih barve izpeljali iz ornamentirane keramike, sta bili za otroško sobo in spalnico osnova tapeti čez vso steno nad posteljami. Pravljična podoba, s katere v sobo deklic vstopajo živalski in rastlinski prebivalci gozdne jase, je z vzdolžne stene nad posteljama na videz zradirala zob, ki ga ustvarja niz dimnih in zračniških tuljav. Ker sta arhitektki za deklici želeli ustvariti pravično simetrijo, ju je napaka na steni tudi spodbudila, da sta ob njo »prislonili« hišico – omogočila jima je, da sta postelji poglobili in v njenem zavetju ob steni ustvarili oblazinjeno sedišče. Ob nasprotni steni druga ob drugi stojita veliki omari za oblačila in dekliške zaklade, za eno sestrico v koralni, za drugo v barvi pistacije, proti oknu pa je še skupna pisalna miza.
V spalnici je še en material, ki kot rdeča nit povezuje tudi druge prostore: filigranski lestenec, ki orisuje kopasti oblak, je iz bakra. Enako kot bučkasta lestenca nad kuhinjskim otokom, vse vodovodne armature in kljuke v stanovanju. »Pri izbiri detajlov nismo ničesar prepustili naključju, tudi oblika ogledal in perforacij na vratih kopalniških omaric, ki skrbijo za kroženje zraka okoli vgradnih aparatov, so denimo vzeti z ornamentov na keramiki, pojasnjujeta pristop k oblikovanju arhitektki. »Vse je preslikava in vsak od detajlov ima svojega prijatelja.«